Atene prosijo za triletni 'program' ali 'posojilo', katerega višina ni navedena. Mednarodni denarni sklad (IMF) je sicer v nedavno objavljenem dokumentu ocenil, da bo Grčija v naslednjih treh letih potrebovala še najmanj 50 milijard evrov dodatne pomoči, da bi se obdržala nad vodo.

Novi grški finančni minister Evklid Cakalotos je v pisni prošnji ESM-ju zapisal, da bo Grčija posojilo uporabila, "za poplačilo upnikov in zagotovitev stabilnega finančnega sistema". V zameno za srednjeročni program posojila bodo "izvedli obširen sveženj reform in ukrepov, s katerim bodo zagotovili fiskalno in finančno stabilnost in dolgoročno gospodarsko rast". Ukrepe, med njimi so izpostavili davčno in pokojninsko reformo, bodo začeli izvajati že naslednji teden. Cakalotos je prav tako zapisal, da se bo država obvezala k sprejetju ukrepov, ki bodo prispevali k posodobitvi gospodarstva. Država se tudi obvezuje, da bo spoštovala izvajanje finančnih obveznosti do upnic (Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka, Evropska komisija). "Grčija želi ostati članica evrskega območja, ki bo spoštovala pravila in predpise. Da bi se izognili nejasnostim, to pismo je naslednik prejšnjega, na katerem je datum 30. junij 2015," sklene grški finančni minister.

EU in IMF že preučujeta prošnjo Grčije
Po poročanju Reutersa naj bi ESM grški predlog že posredoval v vpogled Evropski komisiji in mednarodnemu denarnemu skladu. Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je objavil pismo, v katerem omenjeni instituciji poziva - 1. naj preučita, ali grške finančne težave že povzročajo grožnjo stabilnosti evrskega območja ali državam članicam, kar je pogoj za odobritev ESM-jevega posojila; 2. ali je grški javni dolg vzdržljiv; 3. koliko denarja bi Grčija potrebovala?
Grčija potrebuje novi, tretji program denarnega posojila, saj se je večkrat podaljšani drugi program v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF-ja 25. junija iztekel. Država, ki ji grozi bankrot in izhod iz evrskega območja, je sicer na predvečer izteka programa vložila prošnjo za novo posojilo iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM je naslednik EFSF-ja), in sicer za 29 milijard evrov, poleg tega pa je prosila še za premostitveno podaljšanje programa EFSF-ja in prestrukturiranje dolga, kar pa je evrska skupina zavrnila.

Banke ostajajo zaprte
Grško ministrstvo za gospodarstvo, infrastrukturo, pomorstvo in turizem je v sporočilu za javnosti zapisalo, "zagotavljamo, da imamo zadostne količine zalog hrane tako za Grke kot za obiskovalce (turiste), cene prehrambnih dobrin ostajajo nespremenjene". Grška turistična konfederacija je sicer sporočila, da se je zaradi finančne krize število turističnih rezervacij čez poletno sezono zmanjšalo za okoli 30 odstotkov.

Sicer pa banke v Grčiji ostajajo zaprte do konca tedna, za prebivalce pa ostaja omejitev dviga gotovine na bančnih avtomatih do 60 evrov na dan. Po neuspešnikh pogajanjih z upniki, je Grčija zaprla vrata bank 29. junija.

Ključni bo nedeljski izredni vrh
Evroskupina naj bi novo grško prošnjo obravnavala še danes, a zgolj na ravni delovne skupine, in ne v telekonferenci ministrov. V soboto je namreč predviden novi krizni sestanek 19 finančnih ministrov držav v evrskem območju, v nedeljo pa vrh celotnega EU-ja, torej voditeljev vseh 28 držav članic EU-ja. Končni rok za dogovor o novem programu pomoči za Grčijo se bo tako iztekel ta teden.

Najvišji predstavniki institucij EU-ja in nekateri evrski voditelji so po koncu torkovega vrha jasno povedali, da je evrsko območje pripravljeno tudi na scenarij grškega izstopa iz evrskega območja. Agencija Reuters je med drugim objavila anketo glede grexita med ekonomisti in odstotek je prvič presegel mejo 50 odstotkov; kar 55 odstotkov anketiranih meni, da je verjetnost za grexit večja (še prejšnji teden je tako menilo 45 odstotkov anketiranih).

Grška vlada lovi tudi rok 20. julija, ko mora Grčija vrniti okoli 3,5 milijarde evrov Evropski centralni banki (ECB). Takrat namreč zapade del grških državnih obveznic, ki jih ima v lasti ECB. Kot pa smo že poročali, je iz vsebine pred kratkim objavljenih dokumentov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) razvidno, da grške javne finance ne bodo vzdržne brez zajetnega odpisa dolgov evropskih partneric.

V vsakem primeru bo program pomoči iz ESM-ja vseboval stroge varčevalno-reformne pogoje. To je namreč osnovno vodilo tega mehanizma, ki ga je evrsko območje vzpostavilo v odgovoru na dolžniško krizo nekaterih članic območja skupne valute.

Cipras pred evropskimi poslanci
Poslance v Evropskem parlamentu je danes nagovoril grški premier Cipras. Dejal je, da mu je izid referenduma "dal mandat za pravično in gospodarsko vzdržno rešitev krize". V govoru je dejal, da večina Grkov nima druge možnosti kot zahtevati izhod iz krize.
"Doseči moramo sporazum, ki bo prinesel verodostojne in potrebne reforme. Ne bi bilo pretiravanje, če rečem, da je Grčija v zadnjih letih postala eksperimentalni laboratorij za varčevalne ukrepe. A ti ukrepi so bili več, kot so običajni državljani lahko prenesli." Ob tem je zavrnil nekatere očitke, da si Grčija v resnici sploh ne želi obstoja Grčije v območju z evrom. Če bi bilo res tako, potem bi to jasno povedal takoj po referendumu, je dejal in evropskim poslancem zatrdil: "Igram z odprtimi kartami in nimam nobenega tajnega načrta."

Cipras: Odpis dolga ne pomeni, da se Evropejcem vzame denar
Poudaril je, da mora grški javni dolg postati "vzdržen", o konkretnih številkah pa ni govoril. "Odpis dolga ne pomeni, da se denar vzame evropskim davkoplačevalcem," je dejal in poudaril, da denarna pomoč nikoli ni prikapljala do Grkov, ampak je šla za reševanje evropskih bank. Ta izjava je v dvorani požela bučen aplavz.

"Evropa je na pomembnem križišču. Kriza v naši državi je le manifestacija nesposobnosti Evrope, da reši svojo dolžniško krizo. Kar zdaj potrebujemo, je evropska rešitev evropske težave," je končal svoj govor.

Ostri odzivi poslancev: "Bodite pravi voditelj in ne lažni prerok"
Ciprasovemu govoru je v parlamentu sledila burna razprava, v kateri so nekateri branili grško vlado, drugi so jo ostro napadali, večina pa je grškemu premierju delila nasvete, kaj naj stori. Razpravo so večkrat prekinili zaradi protesta poslancev, ki se niso strinjali z govorniki. Za Ciprasom je spregovoril nemški evropski poslanec Manfred Weber, ki je grškega premierja obtožil "uničevanja zaupanja v Evropo". "Svojim ljudem ne govorite resnice. To ni častna politika. Obkrožili ste se z napačnimi prijatelji," je dejal in imel v mislih pismo podpore nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra Ciprasu. Številni, med njimi Rebecca Harms iz vrst Zelenih, so opozorili, da je ostalo še malo časa. Marine Le Pen iz novoustanovljene evroskeptične skupine Evropa narodov in svoboščin (ENF) pa je Ciprasu svetovala, naj bo pogumen in izpolni obljube.

"Gospod Cipras, kako želite, da si vas zapomnijo?"
Sicer pa je zelo odziven govor vodje skupine liberalcev (Alde) Guyja Verhofstadta, ki je v izjemno emotivnem in odzivnem govoru Ciprasa spodbodel z besedami: "Bodite pravi voditelj in ne lažni prerok." Kot je dejal Verhofstadt, je jezen na Grčijo. "Zakaj? Jezen sem, saj govorite o reformah, a nikoli ne vidimo konkretnih predlogov reform." Zato je grškemu premierju postregel s petimi točkami, ki so po njegovem mnenju ključne in bi morale biti vključene v grški predlog: ukinitev klientelističnega političnega sistema, zmanjšanje javne uprave, preoblikovanje javnih bank, odpreti trg za mlade "in končno, končajmo privilegije v vaši državi, ki jih uživajo ladjarji, vojska, Pravoslavna cerkev, grški otoki in ne pozabimo na privilegije političnih strank, ki vsak dan prejemajo posojila in denar iz javnih bank, ki so pred bankrotom, med njimi je tudi Siriza, vaša stranka".

"Ne vi in ne mi ne bomo plačali računov. To bodo navadni državljani Grčije, ki bodo nosili 30 ali 40 odstotkov bremena grexita," je dejal in nadaljeval: "Volivci so vam zaupali celo dvojni mandat: zmagali ste na volitvah in na referendumu. Zato ste edini grški politik, ki lahko reče stop temu sistemu. Tudi mi smo odgovorni. A najprej morate predstaviti sveženj reform. Imate odločitev in odločitev je preprosta: 'Kako želite, da si vas zapomnijo; kot volilno nezgodo, zaradi katere so Grki postali še revnejši, ali želite, da si vas zapomnijo, gospod Cipras, kot revolucionarnega reformista?'"