Grške banke so že nekaj časa odvisne od nujne likvidnostne pomoči ECB-ja, ki se je pred tednom dni odločil, da je ne bo povečal, temveč jo bo ohranil na dotedanji ravni. Grška centralna banka je ECB v nedeljo zaprosila za povečanje obsega nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam, ki je trenutno pri okoli 89 milijardah evrov, a je svet banke na telekonferenci na srečanju grško prošnjo zavrnil.

Predstavnik grške vlade je pred srečanjem dejal, da ne vidi razlogov, zakaj ECB pomoči ne bi povečal, a se z njim niso strinjali analitiki, ki niso videli skoraj nobene možnosti, da bi ugodili grški prošnji.

Eden izmed največjih nasprotnikov je bil predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann, ki je pojasnjeval, da bodo poroštva grške vlade ob morebitni insolventnosti države nična.

Grške banke tako ostajajo zaprte vsaj do srede in do takrat ostajajo veljavne tudi omejitve kapitalskih tokov, ki med drugim dvig gotovine na bankomatih omejujejo na 60 evrov na dan. Omenjeni ukrepi veljajo od prejšnjega ponedeljka.

Nova težava na vidiku
Guvernerji nacionalnih centralnih bank, med njimi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, in člani izvršilnega odbora ECB-ja so se istočasno odločili, da se popravijo odbitki pri vrednotenju zavarovanj, ki jih grške banke uporabljajo v zameno za nova sredstva in so v veliki meri vezana na državne vrednostne papirje, kar bi lahko predstavljalo novo težavo.

Od višine te korekcije bo po mnenju analitikov odvisno, v kolikšni meri bo to negativno vplivalo na grške banke in katere izmed bančnih ustanov bodo imele zaradi tega največje težave.

Svet ECB-ja sicer še naprej pozorno spremlja dogajanje in je pripravljen uporabiti vsa razpoložljiva orodja v okviru svojega mandata. Prevladujoče mnenje je, da bodo v Frankfurtu počakali na to, kako se bodo zgodili politični dogodki po nedeljskem referendumskem "ne" pogojem upnikov v zameno za novo finančno pomoč.

Vsaj del odgovora bi lahko dobili že v torek, ko bo v Bruslju krizni sestanek finančnih ministrov in voditeljev območja evra.