Mednarodni denarni sklad v svojem poročilu ocenjuje, da 36 milijard evrov odpade na evrske države, 16 milijard evrov pomoči pa je na voljo še v okviru IMF-a, do katerih pa lahko Grčija pride šele, ko bo poplačala za okoli 1,6 milijarde evrov neporavnanih obveznosti, potem ko ni plačala junijskih obveznosti do sklada.

Analiza vzdržnosti grškega javnega dolga je bila pripravljena še pred zadnjo zaostritvijo razmer, v njej pa ugotavlja, da se je finančni položaj Grčije v zadnjih mesecih močno poslabšal, potem ko je nova leva grška vlada ob januarskem prihodu na oblast spremenila ekonomsko politiko.

IMF ocenjuje, da so spremembe v Grčiji, ki so na koncu pripeljale do skoraj popolnega razdora med Atenami in posojilodajalci, močno povečale finančne potrebe države. Teh v celoti ne naslavljajo niti zadnji predlogi Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF-a, o katerih se bodo v nedeljo izrekali grški volivci.

V noči s torka na sredo se je iztekel obstoječi evrski program pomoči državi. Je pa Grčija v torek zaprosila za novo pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v vrednosti malo nad 29 milijard evrov.

A IMF ugotavlja, da so potrebe v naslednjih letih bistveno večje, razmere pa so se v zadnjih dneh po njihovem mnenju samo še poslabšale. Povrhu vsega po oceni sklada ne bo dovolj zgolj novo financiranje, ampak bodo evrske države slej ko prej morale privoliti v prestrukturiranje grškega dolga do območja evra. IMF namreč ocenjuje, da bi bilo treba ročnost posojil podaljšati na 40 let in moratorij na odplačilo glavnice na 20 let.

Če pa bi Grki dosegli omilitev javnofinančnih načrtov, pa bi moral začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF, za katerim s poroštvi stojijo evrske države, privoliti tudi v delni odpis dolga. V najslabšem primeru bi ta dosegel več kot 53 milijard evrov.

EFSF je Grčiji izdal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice območja evra. Neizplačanih je ostalo 1,8 milijarde evrov, neporabljenih pa 10,9 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank.

IMF je ob tem tudi močno poslabšal gospodarsko napoved za Grčijo. Če je še aprila letos pričakoval 2,5-odstotno gospodarsko rast, naj bi po zadnjih ocenah gospodarstvo letos stagniralo. A vsako dodatno podaljševanje obstoječih razmer paralize bo napovedi le še poslabšalo.

Ob neuspehu odstop vlade
Grški finančni minister Janis Varufakis je dejal, da bi, če bodo Grki na nedeljskem referendumu podprli pogoje mednarodnih posojilodajalcev za nadaljnjo pomoč, vlada odstopila.

V pogovoru za televizijo Bloomberg je Varufakis dejal, da bo odstopil, če bo večina Grkov na referendumu podprla pogoje posojilodajalcev, ni pa želel špekulirati, ali bo podobno storil tudi premier Aleksis Cipras. Dejal je tudi, da bi si raje odrezal roko, kot podpisal dogovor, ki ne vključuje prestrukturiranja grškega dolga.

Tudi Cipras je v preteklih dneh dejal, da bo odstopil, če bodo volivci zavrnili njegovo prošnjo, naj glasujejo proti.

Christine Lagarde, generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pa je izjavila, da bi "glede na raven negotovosti, zmedo in nenehne spremembe" pogovorom med Grčijo in njenimi posojilodajalci koristilo "nekaj več odraslosti".

V pogovoru za ameriško televizijo CNN je poudarila, da pri grškem neplačilu dolga skladu "očitno ne gre za dober razvoj". Po njenem mnenju mora Grčija v zameno za nadaljnjo finančno pomoč izvesti strukturne reforme, kot to zahtevata programa EU-ja in IMF-a iz zadnjih petih let. "Strukturne reforme in javnofinančno prilagajanje bi zagotovila, da bo država na trajnostni poti," je dejala.

Kot je še dodala, bi članice IMF-a rade videle razrešitev položaja in končanje negotovosti. "Prav tako se zavzemajo, da se ta zadeva razreši na pošten način, in prav zares ne vidijo razlogov, da bi določeno državo obravnavali drugače kot druge. Če pogledate Irsko ali Portugalsko v območju evra, ali če pogledate druge države na drugih celinah, so v takšnih razmerah države morale sprejeti stroge ukrepe," je opozorila.

Lagardova je sicer zagotovila, da je občutljiva za potrebe grških ljudi. Posojilodajalci res hočejo od Aten več pobranih davkov, a bi breme moralo pasti predvsem na najbogatejše, je menila prva dama IMF-a. "Na drugi strani mora biti seveda počasi vzpostavljena varnostna mreža za socialno najšibkejše. IMF od Grčije, čeprav ta ni plačala svojih dolgov, ni dvignil rok. Sklad bo še naprej sodeloval; to je njegovo poslanstvo".

Še vedno so vse oči uprte v Atene, kjer se tamkajšnja oblast pripravlja na referendum, na katerem se bodo morali Grki izreči o tem, ali podpirajo predloge mednarodnih posojilodajalcev za pomoč Grčiji ali ne. Izid je zelo negotov. Javnomnenjske raziskave kažejo, da so Grki razdeljeni glede vprašanja, na katerega bodo odgovarjali na referendumu. Raziskava francoske banke BNP Paribas kaže, da bi na referendumu pogoje podprlo 47,1 odstotka Grkov, medtem ko v sredo objavljena raziskava družbe ProRata kaže, da bi jih več glasovalo proti.

"Temačen trenutek za Evropo"
Premier Aleksis Cipras in finančni minister Janis Varufakis sta sodržavljane pozvala, naj obkrožijo odgovor "ne". Varufakis je posojilodajalce obtožil izsiljevanja, a v isti sapi dodal, da bo dogovor sklenjen kmalu po referendumu in da bodo takrat izginile tudi vse omejitve pri bančnih dvigih. "To je zelo temačen trenutek za Evropo. Zaprli so naše banke le z enim razlogom, da bi nas izsiljevali. Če boste obkrožili 'da', boste dali glas nevzdržni rešitvi, ki bo slaba tudi za Evropo. V ponedeljek bodo tako upniki, posojilodajalci slišali sporočilo grškega ljudstva in prepričani bodite, da se bodo v zelo kratkem času odzvali nanj," je dodal karizmatični minister.

V sredo je Cipras sicer sprva posojilodajalcem poslal pismo, v katerem je napovedal, da bo privolil v skoraj vse njihove predloge z le nekaterimi manjšimi spremembami, nato pa pozval Grke, naj v nedeljo zavrnejo prav te iste pogoje.

Merklova in drugi za predah
Vodja evrskega območja in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem se je na Ciprasovo ponudbo odzval z besedami, da bi lahko o novem dogovoru razpravljali "po in na temeljih izida referenduma". S tem se strinja tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki vztraja, da je treba do nedelje prekiniti pogovore z Atenami, francoski predsednik Francois Hollande pa je drugačnega mnenja, saj bi sam raje videl, da je dogovor sklenjen še pred nedeljskim odločanjem Grkov. "Moramo biti jasni. Čas za sporazum je zdaj, z njim ne smemo odlašati," je dejal.

Upravni svet Evropske centralne banke (ECB) pa je odločil, da ne bo povečal nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, kar pomeni, da ECB še naprej izvaja program nujne likvidnostne pomoči za Grčijo, grška banke pa bodo, kot kaže, še naprej ostale zaprte, dvigi gotovine pa omejeni.

Kot poroča Matjaž Trošt, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja, je Dijsselbloem še dodal, da mu je žal za trenutne razmere, sploh glede na trdno odločenost grškega ljudstva, da je del Evrope in da ostane del evrskega območja, pri čemer jih evrska skupina popolnoma podpira.

Da je treba počakati na nedeljski referendum, je zapisal tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in dodal, da Evropa Grčiji želi pomagati, a tega ne more storiti proti njeni volji.