Tiskovni predstavnik IMF-a Gerry Rice je v sporočilu za javnost potrdil, da v Washingtonu do roka, ki se je iztekel opolnoči po srednjeevropskem času, niso prejeli plačila junijskih obveznosti Grčije v vrednosti 1,6 milijarde evrov.

Vodstvo sklada je odbor izvršnih direktorjev že obvestilo, da ima Grčija tako kot prva razvita država neporavnane obveznosti do IMF-a in bo do novih sredstev sklada upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala.

Podpredsednik grške vlade Janis Dragasakis je tik pred iztekom roka za grško televizijo ERT povedal, da so IMF prosili, naj rok za poplačilo obveznosti zamakne do novembra.

Opolnoči se je iztekel tudi že dvakrat podaljšani evrski program pomoči, v okviru katerega je začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF Grčiji izdal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice območja evra.

Finančni ministri evroobmočja zavrnili večino grških predlogov
Po izredni večerni telekonferenci finančnih ministrov evrske skupine je vodja Jeroen Dijsselbloem dejal, da je najnovejši predlog Grčije glede podaljšanja pomoči naletel na gluha ušesa.

Finančni ministri območja evra so na večerni telekonferenci zavrnili večino zadnjih grških predlogov. Tako državi niso odobrili niti prošnje po kratkotrajnem podaljšanju obstoječega programa pomoči niti prošnje po prestrukturiranju dolga. Prošnja za pomoč iz mehanizma ESM bo medtem obravnavana "po normalnem postopku", je tvitnil finski minister Alex Stubb. Grški premier Aleksis Cipras je namreč v pismu posojilodajalcem zaprosil tudi za kratkoročno podaljšanje obstoječega programa, v katerem je ostalo še 1,8 milijarde evrov in 10,9 milijarde evrov neporabljenih sredstev za dokapitalizacijo bank. S tem bi si lahko zagotovili neke vrste premostitveno financiranje do dogovora o novi pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), vredni 29 milijard evrov.

"Grčija bi morala stališče do svojih upnikov in evropskih partnerjev spremeniti še pred dosego dogovora," je dejal Dijsselbloem. Po izredni telefonski konferenci finančnih ministrov evrskega območja je Dijsselbloem dejal, da bodo finančni ministri glede novega grškega predloga razpravljali znova v sredo. "Kot kaže, se stališča grške vlade niso veliko spremenila," je dejal in dodal, da je dobrodošlo, da Grčija kot članica evrskega območja in Evropske unije zahteva nov program pomoči, ki pa bo imel svoje omejitve, verjetno še strožje od prejšnjih.

Dogovora ne bo pred referendumom
Dijsselbloem je še dodal, da nov dogovor z Grčijo ne bo sklenjen pred nedeljskim referendumom, ki ga je razpisala grška vlada sama. Podobno je izjavila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Slovaški finančni minister Peter Kažimir je prek Twitterja sporočil, da je za podaljšanje obstoječega evrskega programa pomoči iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF preprosto prepozno, saj do polnoči, ko se program izteče, ni več časa za potrditev v nacionalnih parlamentih, kjer je ta korak potreben.

Grčija ponudila predlog
Grčija je danes upnike nepričakovano zaprosila za dveletni program pomoči iz evropskega mehanizma stabilnosti (ESM) v vrednosti 29 milijard evrov posojila, s katerim bi poplačala državni dolg in hkrati zaprosila za prestrukturiranje dolga. Opolnoči se namreč izteče evrski program finančne pomoči Grčiji, hkrati pa poteče tudi rok za plačilo junijskih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v znesku okoli 1,6 milijarde evrov. V Atenah so že napovedali, da omenjene vsote IMF-u ne bodo plačali.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je zato Atenam danes poslal še zadnjo ponudbo v poskusu, da bi le sklenili dogovor - grški vladi je dal čas za odločitev do polnoči. Ponudba je med drugim vključevala nekatere grške predloge, kot je zmanjšanje DDV-ja za hotele s predlaganih 23 na 13 odstotkov, kolikor znaša zdaj. A tudi tokrat je bil grški premier Aleksis Cipras neomajen. "Aleksis Cipras je z zanimanjem poslušal Junckerjev predlog, a bo v nedeljo glasoval proti," so sporočili iz njegovega urada.

Grčija ostaja za pogajalsko mizo
Nekaj ur po Junckerjevem predlogu pa je Grčija nepričakovano zaprosila za dveletni program pomoči iz ESM-ja, mehanizma, ki ga je območje evra vzpostavilo v času reševanja dolžniške krize. Najnovejša prošnja Aten se nanaša na pokritje vseh finančnih potreb Grčije v prihodnjih dveh letih skupaj s prestrukturiranjem dolga. "Grčija ostaja za pogajalsko mizo," so sporočili iz Ciprasovega urada in dodali, da si bodo v pogajanjih prizadevali za vzdržen dogovor z evrskim območjem.

Novejša prošnja Aten, naslovljena na vodjo evroskupine Jeroena Dijsselbloema, se nanaša na pokritje vseh finančnih potreb Grčije v prihodnjih dveh letih. Grčija predlaga, da se dolg iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF-ja prestrukturira "v duhu predlogov, podanih od Evropske komisije" (ESM je naslednik EFSF-ja). S tem naj bi zagotovili, da bo grški dolg vzdržen na daljši rok. Ob izteku dolga ali še prej naj bi Grčija znova pridobila dostop do mednarodnih finančnih trgov.

Grški predlog sicer ne vključuje nobenega izmed reformnih ukrepov, za katere so si evropski pogajalci prizadevali več mesecev.

Največji grški upnik je EFSF
Iz EFSF-ja so zvečer sporočili, da sredstva iz obstoječega programa, ki bi se moral izteči že konec leta 2014, a ga je območje evra po dogovoru z Grčijo dvakrat podaljšala, od polnoči ne bodo več na voljo.

EFSF je od začetka programa februarja 2012 Grčiji izplačal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katera jamčijo članice območja evra. Od tega je 48,2 milijarde evrov odpadlo za dokapitalizacijo in nadzorovano reševanje grških bank. Od te vsote 10,9 milijarde evrov ni bilo porabljenih, kar pomeni, da skupna višina posojil EFSF-ja znaša 130,9 milijarde evrov. EFSF je tako največji grški upnik, na katerega odpade okoli 40 odstotkov grškega javnega dolga.

Varufakis grozi s tožbo
Grški finančni minister Janis Varufakis je medtem v pogovoru za britanski Daily Telegraph zagrozil s pravnimi postopki proti institucijam EU-ja v primeru izključitve Grčije iz evrskega območja. "EU-pogodbe ne predvidevajo izstopa iz evrskega območja in tega ne bomo sprejeli," je še dejal Varufakis. Dodal je, da se o grškem članstvu ni mogoče pogajati, pri tem pa znova zavrnil bruseljsko razlago, da bo referendumska odločitev Grkov o pogojih za pomoč dejansko odločitev za evro ali proti njemu.

Čeprav je Grčija na robu bankrota in je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker še v ponedeljek Grkom sporočal, da se zaradi "egoistične" poteze grške vlade počuti "izdanega", pa v Bruslju in članicah EU-ja pravijo, da je dogovor z Atenami še vedno mogoč. Ob tem so Grčijo v ponedeljek znova pozvali, naj se vrne za pogajalsko mizo, a hkrati ni bilo pripravljenosti - in tudi ne jasnih pravnih poti - ugoditi novi Ciprasovi prošnji za podaljšanje programa pomoči, v kateri je še neporabljenih več milijard evrov pomoči.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v odgovoru premierju Ciprasu poudaril, da Grčija vedno lahko zaprosi za finančno pomoč v skladu s pravili.

Shodi v Grčiji, banke se pripravljajo na najhujše
Grške banke ostajajo zaprte, Grki lahko na dan dvignejo le po 60 evrov gotovine, pred veleblagovnicami se vijejo dolge vrste, glede prihodnosti vlada negotovost. Sinoči se je na protestih proti zahtevam upnic zbralo okoli 17.000 Grkov, demonstracije napovedujejo tudi za danes.

V središču Aten so se zbrali proevropski protestniki, ki podpirajo konservativno grško opozicijo. Ta sicer grške volivce poziva, da na nedeljskem referendumu podprejo pogoje upnikov.