ampak vrnitev k vrednotam Evrope," pravi.

Najnovejši obrat v Atenah je razočaral predvsem podpornike Sirize, Cipras pa še naprej igra dvojno igro, saj kljub najnovejšemu predlogu vztraja pri referendumu in volivce poziva, naj se na njem izrečejo proti pogojem mednarodnih posojilodajalcev. Svoje ravnanje pa pojasnjuje: "Potem ko smo razpisali referendum, so bili na mizo dani boljši predlogi."

"Nikdar nisem pričakoval od demokratične Evrope, da ne bo namenila prostora in časa referendumu. Sramota je, da smo zdaj priča tem ponižujočim prizorom, ker so banke zaprli točno zato, ker smo želeli ljudem omogočiti, da se sami demokratično odločijo o usodi Grčije," je dejal Cipras v današnjem težko pričakovanem nagovoru državljanom.

Ob tem premier še kar vztraja, da je povsem predan Evropi, kar je podprl tudi s tem, da je lani kandidiral za predsednika EU-ja. Zakaj torej poziva volivce, naj v nedeljo obkrožijo "ne"? "'Ne' ne pomeni preloma z Evropo, ampak vrnitev k Evropi z vrednotami. 'Ne' pomeni večji pritisk za dogovor socialne pravičnosti, ki bo kaznovala tiste, ki propagirajo korupcijo."
Cipras še vztraja, da glas proti "evropskim receptom" ne pomeni izstopa Grčije iz evroobmočja in da so to samo grda natolcevanja. "Grčija si želi ostati v Evropi," zatrjuje in pravi, da se bodo po referendumu pogajanja začela na novo. "Tudi druge države so izvedle referendume. Grška vlada bo tudi v ponedeljek tu," je bil še samozavesten, Grkom pa je zagotovil, da so njihove pokojnine in plače varne.

Grkom, ki se že leta spopadajo z visoko brezposelnostjo in strogimi varčevalnimi ukrepi, se je Cipras zahvalil še za njihovo mirnost.

Razočarani podporniki
Nepričakovana nočna poteza Aten je še najbolj razočarala goreče podpornike Sirize, ki so, kot se je izkazalo, nanjo polagali prevelike upe.

Kot poroča Financial Times, je Cipras posojilodajalcem ponoči poslal pismo, v katerem je napovedal, da bo privolil v skoraj vse njihove predloge z le nekaterimi manjšimi spremembami.

Cipras je v dvostranskem pismu, poslanem Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), nadgradil torkove predloge, ki so vsebovali prošnjo za novo dveletno pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM v vrednosti nekaj več kot 29 milijard evrov, kratkoročno premostitveno podaljšanje obstoječega programa iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF in prestrukturiranje dolga do EFSF-ja.

Evroskupina je zavrnila druga dva predloga, prvo prošnjo pa bo obravnavala po normalnem postopku, kar pomeni vsaj nekaj tednov.

Po oceni FT-ja je Cipras zdaj v najnovejših grških predlogih popustil skoraj vsem zahtevam posojilodajalcev, predlaga pa jim le nekatere manjše spremembe.
A evroskupina ne popušča in vrača žogico na grško stran - pred nadaljnjimi pogovori bo počakala na izid referenduma. Predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem je pojasnil, da so se seznanili z novimi grškimi predlogi, vendar "glede na politično situacijo, zavrnitev prejšnjih predlogov, nedeljski referendum in napotek grške vlade za glasovanje proti trenutno ne vidimo nobene podlage za nadaljnje pogovore".

V prihodnjih dneh ne bodo potekali nobeni pogovori na ravni evroskupine niti med grškimi oblastmi in institucijami o predlogih ali finančnih dogovorih. "Zdaj bomo preprosto počakali na nedeljski referendum in upoštevali njegov izid," je dodal Dijsselbloem.

Le ena prošnja ostaja
Grški premier tako napoveduje, da bo Grčija sprejela vse predlagane reforme sistema davka na dodano vrednost, prosi pa le, da se v nasprotju s predlogi upnikov ohrani 30-odstotna olajšava za grške otoke, kjer zaradi odročnosti in težje dostopnosti obstajajo težave z dobavo blaga.

Pri predlaganem postopnem dvigu upokojitvene starosti na 67 let pa Cipras na primer predlaga, da se proces ne začne takoj, ampak šele oktobra. Glede posebnega solidarnostnega dodatka za revnejše upokojence, ki naj bi ga Grčija ukinila konec leta 2019, prosi za postopnejšo ukinitev.

Cipras je predloge spet vezal na podaljšanje obstoječega programa pomoči in nov program pomoči iz ESM-ja. Glede na to, da se je obstoječi program opolnoči iztekel, ga ni mogoče podaljšati. Evroskupina je ta predlog v torek tudi zavrnila.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je v odzivu na Ciprasovo pismo dejal, da je prišlo prepozno in ni nič jasnejše kot prejšnji predlogi in zato v tem trenutku ni podlage za resna pogajanja z Atenami. Pogovori o novem programu se bodo morali začeti od začetka in z drugačnimi pogoji, je dejal na novinarski konferenci v Berlinu.
Bruselj: Evroobmočje lahko prenese učinke grške krize
Valdis Dombrovskis, za evro zadolženi evropski komisar, medtem zagotavlja, da evroobmočje lahko prenese učinke grške dolžniške krize. Je pa države pozval, naj zaradi ravnanja Grčije ne sprejemajo nikakršnih hitrih odločitev.

"Koraki, storjeni v zadnjih letih, so območje z evrom okrepili, zato lahko prestane trenutno krizo," je dejal Dombrovskis. "Kakor koli se obrne dogajanje v Grčiji, sem prepričan, da bo evropska gospodarska in monetarna unija to lahko prenesla."

Komisar verjame, da je dogovor z Grčijo še vedno mogoč tudi pred iztekom novih rokov za vračilo dolgov. "Še vedno smo pripravljeni na dosego dogovora, še vedno smo pripravljeni pomagati Grčiji v tej izredno zapleteni situaciji," je zagotovil. A je dodal, da smo v novi situaciji, ko moramo govoriti o novem programu.

V družbi Zimbabveja in Somalije
Grčija je postala prva razvita država z neporavnanimi obveznostmi do IMF-a, potem ko ni plačala 1,6 milijarde evrov. Vodstvo IMF-a je odbor izvršnih direktorjev že obvestilo, da bo Grčija do novih sredstev sklada upravičena šele, ko bo neplačane obveznosti poravnala.

Grčija je IMF zaprosila za podaljšanje roka za plačilo obveznosti. To prošnjo, ki jo ustanovna listina sklada dovoljuje in je bila uporabljena dvakrat v letu 1982 v primeru Nikaragve in Gvajane, bo odbor izvršnih direktorjev obravnaval v najkrajšem mogočem času.

Sam postopek v primeru neporavnanih obveznosti do IMF-a sicer ni drakonski, a Grčija se je znašla v skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki so skladu skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev.

Padec števila nasprotnikov dogovora
Večji del Grkov je v najnovejši javnomnenjski anketi napovedal, da bodo v nedeljo na referendumu glasovali proti pogojem, ki jih v zameno za mednarodno finančno pomoč od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci. Proti bi bilo 46 odstotkov, za pa 37 odstotkov ljudi.

Raziskavo je opravilo podjetje Prorata za grški časnik Efimerida. Rezultati naj bi odražali strah in jezo Grkov zaradi zaprtja bank in omejitev dvigov na bankomatih. Novi rezultati se sicer razlikujejo od tega, kar so ankete kazale v tednu pred zaprtjem bank. Takrat je namreč 57 odstotkov vprašanih dejalo, da bi na referendumu obkrožili "ne", medtem ko jih je "da" nameravalo obkrožiti le 30 odstotkov.

Polovica sodelujočih je v anketi podprla Ciprasovo odločitev, da o tem vprašanju razpiše referendum. Iz Evrope je bilo večkrat slišati, da bo nedeljski referendum dejansko odločanje o tem, ali naj Grčija ostane v območju evra ali naj ga zapusti. Grška vlada ljudi poziva, naj glasujejo proti.

V Atenah je v torek med 20.000 in 30.000 ljudi na demonstracijah izrazilo podporo dogovoru z mednarodnimi upniki. Zbrali so se na trgu Sintagma v Atenah in Ciprasa pozivali k odstopu.

Danes pa so se medtem pred bančnimi poslovalnicami oblikovale dolge vrste. 1.000 poslovalnic petih različnih bank je namreč od danes do petka lahko odprlo svoja vrata, da bi upokojenci, med katerimi številni nimajo bančnih kartic, lahko prejeli pokojnine.

Banke bodo v prihodnjih treh dneh sicer odprte zgolj za te ljudi - torej upokojence brez kartic. Njihovi dvigi pa bodo omejeni na 120 evrov. Sicer grške banke ostajajo zaprte, Grki pa lahko na bankomatih dvignejo največ 60 evrov dnevno.

Nemški poslanci o grški krizi
O Grčiji je na izredni seji razpravljal nemški parlament, poslance je nagovorila tudi kanclerka Angela Merkel, ki naj bi v zadnjem delu pogajanj grški vladi ponudila precej več kot evrska skupina, med drugim tretji sveženj pomoči in delni odpis dolga skozi prestrukturiranje, čemur večina znotraj njene stranke CDU in bavarskega CSU-ja ni naklonjena.

Merklova naj bi bila pripravljena na boj znotraj stranke in parlamenta, da ponudbo upraviči, po napovedi referenduma pa Merklova zavrača prošnje Grčije po podaljšanju rokov za odplačilo dolga IMF-u, češ da pred ponedeljkom ne bo nobenih dogovorov.
Velika večina Nemcev je sicer naklonjena izstopu Grčije iz evroobmočja.

Evropa neenotna glede pomoči Grčiji
Pa drugje po Evropi? Kot piše spletna stran euractiv, so države članice precej neenotne glede tega, ali naj se Grčiji še naprej pomaga. Največkrat slišani pomislek - zlasti vzhodnih držav - je, zakaj bi morali oni pomagati Grkom, če je njihov standard nižji od njihovega.
Slovaški premier Robert Fico pravi, da si Slovaška želi, da bi Grčija ostala v evroobmočju, "a ne za vsako ceno". "Mentalno in tehnično smo pripravljeni na krizni scenarij - da Grčija zapusti evroobmočje," je dejal Fico, ki se je že februarja spraševal, zakaj bi morala njegova država, ki ima že tako nizke plače, dajati denar nekomu drugemu.
"Grčija bi morala že končno enkrat bankrotirati," pa je precej neposredna izjava češkega finančnega ministra Andreja Babiša, čigar država sicer ni članica evroobmočja. "V zadnjih 200 letih je Grčija štirikrat bankrotirala. In mislim, da bi morala končno še petič, da bi se vse počistilo."

Francija je glede Grčije precej razdeljena, pri čemer so delitve predvsem politične. Desnica ne skriva svoje nastrojenosti do levičarske Sirize, medtem ko socialisti simpatizirajo z Grki in karajo predsednika Francoisa Hollanda, češ da se preveč udinja kanclerki Merklovi.
Špansko levico morebitni izstop Grčije iz evroobmočja skrbi. Pablo Iglesias, vodja stranke Podemos, "španske Sirize", meni, da bi imel izstop Grčije neposredne posledice ne le za Grke, ampak za celoten EU, ob tem pa bi lahko tudi škodil volilnim uspehom Sirizi podobnim vzhajajočih strank, ki vznikajo po jugu Evrope. "S kaznovanjem Grkov skušajo prestrašiti Špance," pravi Iglesias, čigar stranka je na lokalnih volitvah maja dosegla kar nekaj zmag. Za španskega premierja Mariana Rajoya je medtem ključnega pomena, da Grčija ostane v evroobmočju, za referendum pa dejal, da "nikomur ni všeč".