Neposredna izpostavljenost slovenskih bank do Grčije je namreč zgolj 372.000 evrov, je pojasnil guverner. "Tudi če te obveznosti v celoti ne bi bile poplačane, banke ne bodo utrpele posledic," je bil jasen Jazbec.

.
Slovenija je sicer v okviru programov pomoči za Grčijo do nje izpostavljena v znesku ene milijarde evrov. Kakršna koli morebitna izguba pri tem pa se bo po Jazbečevih besedah reševala v okviru območja evra za vse članice po enakih načelih.

Poleg tega je po njegovih besedah zaradi ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema leta 2013 zaupanje vanj trdno. Tudi finančni trgi, ki so se sprva močno odzvali na krizo v Grčiji, kar se je videlo v dvigih zahtevanih donosov na obveznice nekaterih držav, so se pri številnih državah, tudi pri Sloveniji, že umirili.

ECB je pripravljen dati nov denar
Jazbec je tudi poudaril, da so na svetu ECB-ja v nedeljo sklenili, da bo "svet tesno sodeloval z grško centralno banko zaradi ohranjanja stabilnosti". Po potrebi je svet pripravljen preučiti tudi petkovo odločitev, da ohrani raven nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam.

Ob tem je ponovil še besede finančnega ministra Dušana Mramorja, da je nujno treba nadaljevati vse dejavnosti v skladu s sprejetim nacionalnim reformnim programom.

Dogajanje v Grčiji je pustilo posledice tudi na Ljubljanski borzi, saj so tečaji delnic vseh t. i. blue chipov, razen Save Re, padli, tako da je indeks SBI TOP končal 1,37 odstotka nižje kot ob odprtju.

Križanič verjame, da bomo denar dobili nazaj
Nekdanji minister za finance Franc Križanič pa meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. "To so posojila, ki se jih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo posojila," je povedal.

Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar. "Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh drugih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto," je pojasnil v izjavi za medije med današnjim obiskom predstavnikov SD-ja v Mariboru.

V Sloveniji se bo najnovejše dogajanje okoli Grčije po mnenju Križaniča najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do posojil na finančnem trgu ter padanju naročil. "Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti neki impulz za gospodarsko rast," je dejal.

Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. "Ves čas bodo imeli težave, kako vrednotiti posojila, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem mnenju ne upajo izstopiti iz evra," je sklenil.