Grčija ima za predstavitev novega predloga za dogovor z mednarodnimi posojilodajalci časa do četrtka. Za nedeljo je sklican izredni vrh voditeljev Evropske unije.

Voditelji držav v območju evra so na izrednem zasedanju dali grškemu premierju Aleksisu Ciprasu čas do četrtka, da predstavi resne in tehtne predloge, je povedal slovenski premier Miro Cerar in dodal, da tečejo zadnji dnevi do odločitve. "Zaupanja v Ciprasa še vedno ni, je pa upanje, prihodnji dnevi bodo zelo dramatični."

Današnja razprava je bila po Cerarjevih besedah zelo dinamična, vsebinska in ostra, Cipras je bil deležen številnih kritik zaradi nepričakovanega referenduma in odhoda s pogajanj, kar ni evropska praksa. Najpozneje do četrtka morajo Atene pripraviti seznam podrobnih in prepričljivih reform, ki bo pokazal resne namene grške vlade, sam ga je obljubil že v sredo, je povedal slovenski premier.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da je EU pripravljen na kakršenkoli izid grške dolžniške krize, tudi na morebiten izstop Grčije iz območja evra, za kar je komisija že pripravila scenarij.

"Komisija je pripravljena na vse. Pripravili smo natančen scenarij grexita, humanitarni scenarij in scenarij obstanka Grčije v evrskem območju," je zatrdil Juncker.

V soboto je predviden nov krizni sestanek finančnih ministrov držav v območju evra, v nedeljo pa vrh celotne Evropske unije. "Ne želimo si grexita, a ne moremo ga izključiti," je še poudaril Cerar.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da ostaja le še nekaj dni za rešitev grške dolžniške krize. Nedeljski vrh EU-ja bo po besedah italijanskega premierja Mattea Renzija odločilen. Če do nedelje ne bo dosežen dogovor, bi namreč lahko prišlo do grškega izhoda iz območja skupne valute.

Grčija na tokratnem izrednem vrhu finančnih ministrov evrskega območja ni predložila resnih in verodostojnih predlogov, kljub temu naj bi kmalu zaprosila za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma.

Predsednik evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je po sestanku finančnih ministrov evrske skupine potrdil, da Grčija ni podala pisnih predlogov, "kar je glede na resnost položaja presenetljivo". Sporočil je, da bodo ministri o grškem predlogu razpravljali znova v sredo po telekonferenci in da bo Grčija v kratkem, verjetno v nekaj urah, dala uradno prošnjo za nov program finančne pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma (ESM).

Na izrednem sestanku evrske skupine je bil sicer tudi novi grški finančni minister Evklid Cakalotos. "Za zdaj smo v popolni praznini, novi grški finančni minister Evklid Cakalotos ni danes v evrsko skupino prinesel nobenih predlogov, želijo pa razpravo o predlogu, ki so ga grški volivci zavrnili na referendumu, tako da človek ne ve, kaj naj si v tem hipu misli," je stanje še pred vrhom voditeljev evrskega območja orisal Cerar.

"To je že skorajda agonija. Plan B, grexit, je vedno bolj realna možnost. Še vedno verjamem tudi v kakšno drugo, a verjetnost konstruktivne rešitve je izjemno majhna, odvisna je od volje grške vlade, da končno stori nekaj resnega, ne da samo zavaja in manipulira z vsemi nami," je poudaril. Sicer pa je slovenski finančni minister Dušan Mramor dejal, da je bil pogovor s Cakalotos "bolj spravljiv" kot z njegovim predhodnikom Janisom Varufakisom.

Nemčija proti prestrukturiranju dolga
Grčija posojilodajalcem ponudila "nekoliko popravljene" predloge, ki jih je predstavila 30. junija. Takrat je zaprosila za novo pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM-ja v višini okoli 29 milijard evrov.

Poleg tega je njena prošnja vsebovala še premostitveno podaljšanje programa pomoči iz začasnega evrskega mehanizma EFSF-ja, ki se je medtem iztekel, in pa prestrukturiranje grškega dolga do EFSF-ja in s tem do evrskih partneric. Kot je poudaril neimenovani vladni vir v Atenah, je ta predlog še vedno na mizi, Grčija pa je vanj vnesla "nekaj izboljšav".

Predlog tako po njegovih navedbah zaobjema vse od reformnih ukrepov prek finančnih sredstev in naložbenih spodbud do prestrukturiranja dolga. Grčija po navedbah vladnih virov tudi zdaj prosi za neko obliko premostitvene finančne rešitve, dokler se s posojilodajalci ne dogovori o novem programu pomoči. Že 20. julija namreč v plačilo zapade za okoli 3,5 milijarde evrov grških državnih obveznic v lasti Evropske centralne banke, hitre rešitve za nov program pomoči pa ni pričakovati.

Atene naj bi zahtevale odpis 30 odstotkov celotnega grškega dolga do trojke (Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada), ki skupno znaša 320 milijard evrov oz. 177 odstotkov BDP-ja enajstmilijonske države. Grki so v nedeljo z 61-odstotno večino odločno zavrnili nadaljnje varčevanje, ki v zadnjih petih letih ni prineslo okrevanja najranljivejše države Evropske unije.

Merklova je poudarila, da prestrukturiranje dolga ne pride v poštev, ob tem pa opozorila, da Grčija potrebuje dolgoročni program in ne kratkoročne rešitve, s katero bi samo prebrodila trenutno krizo.

Francoski premier Manuel Valls je sicer dejal, da bo Francija naredila vse, kar je v njeni moči, da Grčija ostane v evrskem območju in da "osnova za dosego dogovora obstaja". A kot kaže, bo veliko odvisno od Nemčije, ki Grčiji ne želi brezpogojno odpisati dolga, saj se boji, da bi s tem destabilizirali evro.

Merklova je pod velikim pritiskom domače javnosti in politikov, češ da mora Nemčija nastopiti odločneje. Številni se nagibajo k rešitvi, da bi Grčijo izključili iz evrskega območja.

Naslednji ključni datum je 20. julij, ko mora Grčija ECB-ju vrniti 3,5 milijarde evrov posojila.

"Čemu so Grki rekli NE?"
S torkom se je sicer v Strasbourgu nadaljevalo plenarno julijsko zasedanje Evropskega parlamenta, kjer je evropske poslance v zvezi z Grčijo Juncker. "Spoštoval bom odločitev Grkov. Bi jo pa tudi rad razumel," je pred evropskimi poslanci poudaril Juncker. "Moramo se vprašati, kaj pomeni grška odločitev. Čemu so Grki rekli ne," je dejal in povedal, da je grškega premierja Ciprasa že prosil za pojasnila. Po njegovih besedah bo Cipras pojasnjeval, proti čemu so Grki pravzaprav glasovali, tudi na vrhu v Bruslju.

Po njegovem mnenju rešitev ne bo preprosta. "Moja izkušnja je, da so preprosti odgovori praviloma napačni. V Evropski uniji ni preprostih odgovorov, vse je zelo zapleteno." Juncker je hkrati odločno proti izstopu Grčije iz evrskega območja, za kar si nekateri po njegovih besedah "odprto ali skrivoma" prizadevajo. "Še vedno želim preprečiti grexit. Sem proti grexitu," je poudaril. "Grki in Evropejci se lahko zanesejo na Evropsko komisijo," je še zagotovil Juncker in požel gromek aplavz parlamentarcev.

Pred začetkom zasedanja finančnih ministrov evrske skupine je evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici spregovoril medijem in pri tem izrazil zaskrbljenost nad razpletanjem grške krize. "Grexit bi bil grozen poraz vseh, grozna napaka," je poudaril.

Banke v Grčiji ostajajo zaprte 9. dan
ECB je v ponedeljek zavrnil prošnjo grške centralne banke po zvišanju izredne likvidnostne pomoči (ELA), s čimer je ostal zvest napovedi, da ostaja 89 milijard evrov zgornja meja nujne pomoči grškim bankam, ki jim zaradi tega zmanjkuje denarja. Posledično se tudi ni uresničila optimistična predreferendumska napoved premierja Ciprasa, da se bodo banke v Grčiji odprle že v torek. Grške banke bodo zaprte zagotovo še v sredo, kar bo že deseti dan bančnega posta, ko je ustavljeno tudi elektronsko poslovanje, na bankomatih pa lahko ljudje dnevno dvignejo do 60 evrov.