Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je prejel grški predlog gospodarskih reform, ki naj bi po predvidevanjih vključevale dvig davkov in spremembe v pokojninskem sistemu, poroča BBC.

Predtem je Reuters poročal, da bo grška vlada reformne ukrepe predložila jutri, saj jih bo prej poslala v odločanje v grški parlament.

V soboto je predviden nov krizni sestanek finančnih ministrov držav v območju evra, v nedeljo pa po napovedih odločilni vrh celotne osemindvajseterice. V Bruslju in prestolnicah držav z evrom se ne izogibajo več niti omembi scenarija grškega izstopa iz evrskega območja.

Po pisanju grškega časopisa Kathimerini, naj bi Grčija pripravila reformni sveženj v znesku 12 milijard evrov za naslednji dve leti, kar je več, kot je bilo sprva načrtovano. Kot še poroča Kathimerini, je ocenjeno, da se bo grški BDP zaradi mesecev negotovosti in skoraj dveh tednov kapitalskega nadzora zmanjšal za tri odstotke, namesto da bi letos zrasel za pol odstotka, kot je bilo napovedano.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je sicer pred dnevi objavil dokument, v katerem ocenjuje, da bo Grčija v naslednjih treh letih potrebovala še najmanj 50 milijard evrov dodatne pomoči, da bi se obdržala nad vodo.

Grčija je lani izšla iz globoke recesije, ki je v zadnjih šestih letih skrčila bruto družbeni proizvod za četrtino in povzročila 25-odstotno brezposelnost. Ta med mladimi sicer presega 60 odstotkov.

Grčija bi dvigala davke
Drugi časopis, Naftemporiki, poroča, da namerava vlada sredstva priskrbeti z dvigom davkov. Davek na dohodke podjetij naj bi se zvišal s 26 na 28 odstotkov, DDV na luksuzne dobrine bi se povišal z 10 na 13 odstotkov, vlada bi dvignila DDV na predelano hrano, restavracije, prevoz in nekatere zdravstvene storitve, ki jih izvajajo zasebniki, s 13 na 23 odstotkov. Poleg tega bi DDV za hotelske storitve povišala s 6,5 na 13 odstotkov.

Ob tem bi se ohranil 30-odstotna olajšava na otoke, ki ima namen zadržati ljudi v teh odročnih predelih, ki imajo težave z dobavo. Upniki so sicer zahtevali, da se popust za otoke odpravi. Naftemporiki tako poroča, da bi celoten sveženj ukrepov znašal od 10 do 12 milijard evrov. Poleg davčne naj bi bila med predlaganimi ukrepi sicer tudi pokojninska reforma.

Cipras bo morda zaradi teh ukrepov naletel na nasprotovanje levega dela Sirize in manjše koalicijske stranke, Neodvisnih Grkov. Na referendumu 5. julija so volivci in volivke namreč jasno izrazili nasprotovanje nadaljnjemu varčevanju in zategovanju pasu, kar od Grčije neomajno zahtevajo njeni upniki.

Energetski minister Panagiotis Lafazanis, sicer vidni predstavnik bolj levega dela Sirize, je v četrtek dejal, da pričakuje, da bo do dogovora z upniki prišlo "kmalu", vendar je ob tem izrazil nasprotovanje ostrim varčevalnim ukrepom, ki bi zatrle rast, poroča Reuters.

Rok se izteka
V četrtek opolnoči se je iztekel rok za predložitev predloga ukrepov, v zameno za katerega bi Grčija prejela tretji sveženj posojil, s katerimi bi odplačevala starejša posojila in se izognila potencialnemu izhodu iz evrskega območja. Nove predloge Grčije bodo pregledali tako finančni ministri evrskega območja v soboto kot na vrhu EU-ja v nedeljo. Zaradi odločitve Evropske centralne banke (ECB), članice t. i. trojke, da Grčiji zaradi napovedi referenduma ne poveča obsega likvidnostne pomoči njenim bankam, je grška vlada uvedla kapitalski nadzor, ki še traja.

Ljudje lahko tako na bankomatih dnevno dvignejo do 60 evrov, vlada pa je ta ukrep podaljšala do ponedeljka. Vodja Združenja grških bank Louka Kaceli je dejala, da je v bankomatih dovolj denarja do ponedeljka.

Spomnimo, Grčija mora do ponedeljka, 20. julija, ECB-ju vrniti tri milijarde evrov. Grška vlada vztrajno opozarja, da mora biti njen dolg restrukturiran, sicer bo njegovo odplačevanje nemogoče. Da je prestrukturiranje dolga nujno, zdaj priznava tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. V sredo je Cipras v nagovoru v Evropskem parlamentu dejal, da so prejšnji svežnji posojil spremenili Grčijo v "laboratorij zategovanja pasu".

Prošnja za ESM-jev program
Medtem je Grčija uradno vložila prošnjo za program pomoči iz ESM-ja. Atene prosijo za triletni program ali posojilo, katerega višina ni navedena. Po besedah novega finančnega ministra Evklida Cakalotosa bo Grčija novo posojilo uporabila, "za poplačilo upnikov in zagotovitev stabilnega finančnega sistema". V zameno za srednjeročni program posojila bodo "izvedli obširen sveženj reform in ukrepov, s katerim bodo zagotovili fiskalno in finančno stabilnost in dolgoročno gospodarsko rast".