Poslancem je zatrdil, da je mešanica dviga davkov in varčevalnih ukrepov v več točkah boljša od paketa reform, ki so ga volivci zavrnili na nedeljskem referendumu. "Prvič imamo na mizi vsebinsko razpravo o prestrukturiranju dolga," je dejal pred glasovanjem.

Ob tem je zatrdil, da zaprtje bank in nadzor kapitala ne bodo privedli do dodatnih fiskalnih ukrepov. "Ne razprodajam grškega ljudstva!" Kot je dejal, izid referenduma vladi ni dal mandata, da prekine vezi z Evropo. Poudaril je, da ni želel, da Grki na referendumu glasujejo proti sprejetju pogojev upnikov zato, da bi Grčija izstopila iz Evropske unije, temveč da bi okrepila svoje pogajalsko izhodišče. Dejal je, da je predlog zelo zahteven, a v več točkah boljši od tistega, ki so ga Atenam predložili kot ultimat.

Ob tem je tudi napovedal, da bo Grčija poplačala za 6,8 milijarde evrov obveznic Evropske centralne banke, ki se iztečejo julija in avgusta.

Glavna grška opozicijska stranka konservativcev je napovedala, da bo podprla Ciprasa pri ponudbi za dogovor z mednarodnimi upniki, ki pa ji nasprotujejo nekateri v Sirizi.

Cipras je uradno zaprosil grški parlament, da prouči poslane predloge, o katerih bo na izrednem vrhu v soboto razpravljalo 19 finančnih ministrov držav v evrskem območju, v nedeljo pa vrh celotne osemindvajseterice.

Predlog Aten je skoraj enak tistemu, ki so ga predlagali upniki in Grki zavrnili na referendumu: otokom postopno zvišati davke, zvišati upokojitveno starost in uvesti 13-odstotni davek za hotele.

Poslanci v grškem parlamentu bodo o predlogu glasovali še danes. Iz konservativne Nove Demokracije so sporočili, da ne podpirajo samo dogovora s posojilodajalci, ampak dajejo vladi tudi mandat, da državo ohrani v Evropski uniji in evrskem območju.

Veliko več dela kot s prepričevanjem opozicije ima Cipras s člani njegove stranke, kjer so trije poslanci in dva člana strankinega političnega odbora že dalo jasno vedeti, da si želijo izhoda iz evrskega območja in ponovno uvedbo drahme, saj dogovor s posojilodajalci po njihovem mnenju prinaša le varčevalne ukrepe in nobene obljube o odpisu dolga.

Grški finančni minister Evklid Cakalotos je na seji parlamentarne komisije izrazil prepričanje, da bodo evrske partnerice sprejele veliko zahtev Grčije glede zmanjšanja njenega dolžniškega bremena. Prepričan je, da bodo Grčiji dovolili prenesti obveznice v znesku 27 milijard evrov, ki so trenutno v lasti Evropske centralne banke, na mehanizem za stabilnost ESM.

To bi lahko odprlo vrata reprogramu odplačila dolgov, kar je že nekaj časa želja Grčije. ECB tega ne more storiti, ker ne sme financirati držav.

EU zadovoljen, Grki jezni
Odziv na zadnji grški predlog reform je pričakovano naletel na pozitivne odzive iz EU-ja, ne pa tudi v Grčiji. Vodja evrske skupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je predlog označil kot "temeljito besedilo" in dodal, da bodo voditelji EU-ja v nedeljo sprejeli "veliko odločitev". Francoski predsednik Francois Hollande, ki je vseskozi podpiral Grčijo, da ostane v evrskem območju, je predlog označila za "resen in kredibilen".

Nad predlogi pa niso tako navdušeni Grki, ki so jih označili za "zadušljive". Irini Skordari (79), ki je prišla v Atenah na bankomat dvignit svojo pokojnino (Grki lahko do odprtja bank v ponedeljek na bančnih avtomatih dvignejo do 60 evrov na dan), je dejala, "raje živi v revščini, kot da pade v kaos".

O predlogu, ki ga je grška vlada poslala v četrtek pozno zvečer, se bodo po telekonferenci pogovarjali predsedniki Evropske komisije Jean-Claude Juncker, Evropske centralne banke Mario Draghi, predsednica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde in Dijsselbloem. Če bo njihova ocena pozitivna, bodo voditelji na nedeljskem sestanku odprli nova pogajanja z Atenami o triletnem denarnem programu in izvedbi nujnih reform, da se država izogne bankrotu in izhodu iz evrskega območja.

Reformni predlogi Aten
Atene so v 13-stranskem dokumentu opredelile vsebino kratkoročnih reform, ki bi jih začeli izvajati že naslednji teden, in srednjeročnih reform, s katerimi bi zmanjšali javno porabo za 13 milijard evrov, da bi dobili odobren tretji sveženj triletne denarne pomoči od svojih upnic, tj. 53,5 milijarde evrov, s katerim bi se izognili grexitu. Kot so zapisali v dokumentu, je namen reform, "sprejeti učinkovit rebalans proračuna in srednjeročno fiskalno strategijo med letoma 2016 in 2019, ki bo izvedena v skladu z ustreznimi ukrepi. Nova fiskalna pot temelji na primarnih ciljih (1, 2, 3) in 3,5-odstotni rastni BDP-ja v letih, 2015, 2016, 2017, 2018. Sveženj vključuje davčno reformo (2) in druge ukrepe, povezane z davki (3), pokojninsko reformo (4), reformo javnega sektorja (5), reforme, ki se nanašajo na izterjavo davka (6) in druge ukrepe, ki so navedeni spodaj."

"Ljudje so nam zaupali mandat, da bi dosegli boljši dogovor od ultimata evrske skupine, zagotovo pa nam niso dali mandata, da popeljemo Grčijo iz evrskega območja," je dejal Cipras članom Sirize.

Postopna obdavčitev otokov
Med predlogi je ponudba koncesije glede davka na dodano vrednost (DDV), pokojninske reforme, zmanjšanje bremena javne uprave in tudi davčnih stopenj za otoke. Grčija predlaga standardni 23-odstotni DDV, ki bi veljal tudi za restavracije in catering; za hrano, energijo, hotele in vodo 13-odstotnega; in za zdravila, knjige in gledališča 6-odstotnega. Prav tako predlaga postopno odpravo davčnih popustov na otoke, začenši s tistimi z višjimi dohodki in turistično popularnimi. Atene so do zdaj popolnoma zavračale odpravo 30-odstotne davčne olajšave za prebivalce otokov.

Atene so popustile tudi glede pokojninske reforme in sprejemajo povišanje starosti za upokojitev na 67 let in postopno ukinitev dodatka za socialno ogrožene upokojence do leta 2019, in ne 2020, kot je bilo sprva predvideno, piše Independent. Upniki so zahtevali zmanjšanje vojaške porabe za 400 milijonov evrov na leto, Grki pa ponujajo letos zmanjšanje za 100 milijonov, leta 2016 pa za 200 milijonov (skupno torej zmanjšanje za 300 milijonov evrov). Te in druge koncesije Grčija ponuja za olajšanje bremena dolga in nov 3-letni program finančne pomoči.

"Kabinet grškega premierja Aleksisa Ciprasa zaradi slabega stanja gospodarstva in zaprtja bank ni imel druge izbire, kot da je prižgal zeleno luč svežnju reform, ki se skorajda v celoti strinjajo s pogoji upnikov," piše Guardian. Grčija je imela v zadnjem četrtletju najkrepkejšo rast BDP-ja, in sicer -0,2 odstotka, glede na novi predlog pa bi BDP do leta 2018 dvignili na raven med enim in 3,5 odstotka, piše Independent. (Umar za Slovenijo za letos napoveduje 2,4-odstotno realno rast BDP-ja.)

Banke zaprte do ponedeljka
Grške banke so zaprte od 29. junija, ko je evrska skupina zavrnila grško prošnjo za podaljšanje pomoči. Banke ostajajo zaprte do ponedeljka, komitenti pa bodo z bančnih avtomatov lahko še naprej na dan dvignili največ 60 evrov. Grška vlada lovi tudi rok 20. julija, ko mora vrniti okoli 3,49 milijarde evrov Evropski centralni banki (ECB), ko zapade del grških državnih obveznic, ki jih ima v lasti ECB.

Grčija je od leta 2010 do danes prejela 240 milijard evrov finančnega posojila od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kljub temu pa njeno gospodarstvo ni doživelo rasti - čeprav je država lani izšla iz globoke recesije, se je v zadnjih šestih letih njen bruto družbeni proizvod skrčil za četrtino, brezposelnost pa se je zvišala na več kot 25 odstotkov. Med mladimi je celo višja od 60 odstotkov, kar pomeni, da je vsak drugi Grk, star do 25 let, brezposeln.

Največja upnica Grčije je Nemčija, ki vseskozi nasprotuje odpisu dolga, strinja pa se, da bo potrebno dolgoročno prestrukturiranje dolga, a le če bodo Atene srednjeročno omejile javno porabo.