Za pogajalsko mizo so se ob robu srečanja pogovarjali grški premier Aleksis Cipras, nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Po zapisu urednika Guardiana za Evropo Iana Traynorja, je bil sestanek za Ciprasa izredno težaven.

Na družbenem omrežju Twitter so se že predtem pojavile objave seznama 12 točk, ki jih od Grčije zahtevajo voditelji evrskega območja, grški parlament pa jih mora sprejeti do srede, 15. julija. Če parlament dokumenta ne bo sprejel do srede, se omenja možnost začasnega izhoda Grčije iz evrskega območja. Angela Merkel je še predtem v Bruslju novinarjem dejala, da "ne bodo sprejeli sporazuma za vsako ceno" in da so "pogovori izjemno zahtevni".

Med odprtimi točkami, o katerih zdaj razpravljajo voditelji, je ključno zelo kočljivo vprašanje lajšanja ogromnega grškega dolga, vrednega 180 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda ali 320 milijard evrov. Uradnih izjav in informacij o tem vprašanju po sestanku evroskupine ni bilo, je pa to odločilen element novega svežnja pomoči Grčiji, ki naj bi poleg triletnega programa pomoči iz Evropskega stalnega mehanizma (ESM) vključeval tudi kratkoročno, premostitveno financiranje države.

Cipras: Tu sem za pošten kompromis
Spomnimo. Grčija je v zadnjem predlogu reform upnike zaprosila za posojilo v znesku 53,5 milijarde evrov, da bi z njim pokrila dolg do leta 2018. Kljub temu pa bi lahko nov program posojila znašal tudi 74 milijard evrov. A iz štiristranskega dokumenta evroskupine, ki je zaokrožil na Twitterju, je razvidno, da naj bi bila višina posojila, s katerim bi se ta globoko zadolžena sredozemska država izognila bankrotu in grexitu, med 82 in 86 milijardami evrov. Pri tem naj bi bilo do 25 milijard evrov potrebnih za dokapitalizacijo grških bank.

Evroskupina v dokumentu tudi izpostavlja, da nominalni odpis dolga ne pride v poštev in ponavlja stališče, da je pogoj za tretji program pomoči popolna vključenost Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

"Tu sem za pošten kompromis. To smo dolžni Evropejcem. Dogovor nocoj lahko dosežemo, če si to želijo vse strani," je bil v Bruslju kratek Aleksis Cipras, ki se je danes po telefonu pogovarjal z ameriškim finančnim ministrom Jacobom Lewom. V pogovoru je izrazil željo, da bi evrsko območje podaljšalo finančno pomoč Grčiji, a tako, da bi dogovor "spoštoval Grke in vse njihove žrtve v zadnjih petih letih".

Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je dejal, da se voditelji evrskega območja ne pogovarjajo le o finančnih vprašanjih, ampak tudi o verodostojnosti grških oblasti in zaupanju v grško vlado, da bo obljubljene in dogovorjene reforme tudi izpeljala. Evropski komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je dodal le, da "upanje ostaja".

Cerar: Odprti sta tako možnost A kot B
Podobne besede, kot jih je izrekla nemška kanclerka, je ponovil slovenski premier Miro Cerar. "V tem hipu še ostajata odprti tako možnost A kot možnost B, Slovenija si v skladu z duhom solidarnosti in humanitarnosti želi, da bi Grčija ostala v evrskem območju, vendar ne brezpogojno." Cerar meni, da je grška vlada v preteklih mesecih izgubila zaupanje, kar je izjavila tudi Angela Merkel, zato je "to zaupanje treba ponovno vzpostaviti". Na vprašanje, kakšne odločitve pričakuje danes, je ponovil, da sta na mizi dva različna predloga. Prvi je ta, da Grčija ostane v evrskem območju, za kar mora izpolniti določene zaveze, o katerih bi se bilo treba zelo jasno dogovoriti.

Druga možnost pa je izhod Grčije iz evrskega območja, ki po premierjevih besedah potegne za sabo neki drug scenarij, na katerega bo treba biti maksimalno pripravljen. Telegraph je zapisal, da naj bi nemška vlada že pripravljala načrt za začasni, petletni, izhod Grčije iz evrskega območja. Francija, ki ostaja največja zaveznica Grčije, vseskozi nasprotuje tej ideji.

Razklana evroskupina
Finančni ministri, ki so na izrednem vrhu zasedali v soboto, so srečanje večinoma zapustili molče, več so povedali ob prihodu nanj. Tako je slovenski finančni minister Dušan Mramor ob prihodu kljub pozitivnim premikom v Grčiji izpostavil precejšnja tveganja glede vsebine grških predlogov in sposobnosti grške vlade, da reforme tudi izvede. Resne pomisleke je imel tudi nizozemski državni sekretar za finance Eric Wiebes, ki je dejal, da ima več vlad držav evrske skupine resne pomisleke glede sposobnosti grške vlade, da reforme izvede.