Finančni ministri držav v območju evra, ki so tudi člani sveta guvernerjev ESM-ja, so pozdravili močno podporo zahtevanim reformam v grškem parlamentu v začetku tedna.

"To je utrlo pot do današnje načelne odločitve, ki omogoča začetek pogajanj o novem programu za Grčijo," je poudaril šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling.

Ministri so odločitev sprejeli po uspešni izvedbi nacionalnih postopkov, ki so v nekaterih članicah vključevali potrditev začetka pogajanj v parlamentih. Ključna je bila odločitev v bundestagu, ki je prižgal zeleno luč danes popoldne.

Ta načelna odločitev institucijam upnikov - Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) - omogoča začetek pogajanj z grškimi oblastmi o memorandumu o soglasju.

V memorandumu bodo institucije in grške oblasti opredelile podrobne pogoje za finančne obroke iz ESM v prihodnjih treh letih. Institucije trenutno ocenjujejo, da bo Grčija v prihodnjih treh letih potrebovala od 82 do 86 milijard evrov.

Ko bo tretji program pripravljen - tako memorandum s pogoji za pomoč kot pogodba o posojilu oziroma dogovor o finančni pomoči - ga morajo članice območja evra potrditi, nekatere tudi v parlamentih.

Po okvirnih načrtih naj bi prvi obrok finančne pomoči iz ESM sprostili okoli 17. avgusta. Grčija mora sicer 20. avgusta izpolniti finančno obveznost do Evropske centralne banke (ECB) v vrednosti 3,2 milijarde evrov.

Premostitvena pomoč Atenam
Vseh 28 članic EU-ja je doseglo tudi dogovor o kratkoročni, premostitveni pomoči Grčiji s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, je sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro. To pomoč bo Grčija dobila do ponedeljka, je še povedal.

To posojilo bo Grčiji omogočilo, da poravna okoli dve milijardi evrov zaostalega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in zaostali dolg do grške centralne banke ter da plača 4,2 milijarde evrov dolga Evropski centralni banki (ECB), ki zapade v ponedeljek.

Voditelji območja evra so v ponedeljek po maratonskih pogajanjih dosegli načelni dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči Grčiji, a so Atenam pri tem postavili nekaj pogojev.

Tako je grški parlament v noči s srede na četrtek potrdil zakon z reformami, ki so jih posojilodajalci zahtevali za nadaljevanje pomoči.

Zakon vključuje štiri sklope: ureditev sistema davka na dodano vrednost in razširitev davčne osnove za povečanje prihodka, hitrejša uvedba ukrepov za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema kot del celovite pokojninske reforme, zagotovitev popolne neodvisnosti grškega statističnega urada Elstat in celovito spoštovanje evropskih fiskalnih in makroekonomskih pravil.

Bundestag prižgal zeleno luč
Nemški parlament je podprl začetek pogajanj z Grčijo o novem triletnem programu pomoči Grčiji, ki bo vreden najmanj 82 milijard evrov. "Ne pomagati Grčiji bi bilo neodgovorno," je poudarila kanclerka Angela Merkel.

Merklova, ki ji je bundestag podelil mandat za pogajanja, je poslance spomnila, da so bila maratonska pogajanja o nadaljnjih pogovorih za novo finančno pomoč Grčiji v Bruslju v začetku tedna težka, in jih pozvala, naj podprejo nova pogajanja, ki jih je označila za "zadnjo priložnost" v rešitvi dolžniške drame.

Poslance je k podpori pozval tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in dejal: "Naredili bomo vse v naši moči, da bo ta zadnji poskus uspešen."

Schäuble, ki je sicer zagovarjal začasen izstop Grčije iz območja z evrom, je o novem programu pomoči povedal: "Verjamemo, da je možnost, da to pripeljemo do uspešnega zaključka." Vendar pa bo to zelo zapleteno, je dejal in dodal, da je treba poiskati pot k izvedbi.

Grexit oziroma izhod Grčije iz območja evra bi po ocenah Merklove pomenil, da bi se Atene soočile s kaosom in nasiljem. Merklova je ob tem kritizirala predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa, ker da je uničil gospodarsko zaupanje v Grčijo.

Začetek pogajanj z Grčijo je potrdil tudi avstrijski parlament in finančnemu ministru Hansu Jörgu Schellingu podelil pogajalski mandat. Pogajanja sta podprli obe vladajoči stranki, socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), medtem ko so opozicijske stranke v skladu z napovedmi glasovale proti.

Avstrijski kancler Werner Faymann, ki je poslance pozval k podpori, je ocenil, da je paket pomoči prvi korak in resna priložnost za Grčijo.

V Latviji je mandat za pogovore podelila vlada, ki je napovedala, da bo v prihodnjih tednih ali mesecih parlament zaprosila, da odloča o odločitvah, ki jih bodo prinesli pogovori med EU in Grčijo.

Grške banke bodo začele poslovati v ponedeljek
Grške banke bodo sicer po treh tednih v ponedeljek le začele poslovati, dvig gotovine ostaja omejen na največ 60 evrov na dan.

Predsednik Evropska centralna banka (ECB) Mario Draghi je v četrtek sporočil, da bodo grškim bankam za teden dni povečali nujno likvidnost za 900 milijonov. V preteklosti je bil sicer obseg izredne likvidnosti v programu ELA grškim bankam zamrznjen na ravni 89 milijard evrov.

Evropski ministri so se prav tako strinjali, da bodo Grčiji namenili sedem milijard evrov premostitvenega posojila, s katerim bi država pokrila svoje julijske finančne potrebe. Draghi je prepričan, da bo grški vladi 20. julija uspelo vrniti 3,5 milijarde evrov dolga ECB-ju, kot tudi poplačati 1,55 milijarde evrov Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), ki bi ga morala plačati 30. junija.

"V primeru poplačila teh dolgov bi bila Grčija korak bliže k izpolnitvi meril za vključitev v kvantitativno shemo evropske centralne banke," je dejal Draghi in poudaril, da Grčija ostaja članica evrskega območja.