Evroskupina je pozdravila sprejetje prvega niza ukrepov v grškem parlamentu ter izpostavila oceno institucij upnikov, da je izvedba prvih ukrepov pravočasna in na splošno zadovoljiva. Finančni ministri so izpostavili tudi, da je izjava voditeljev območja evra vključena v preambulo izvedbene zakonodaje, ki jo je sprejel grški parlament.

V nekaterih članicah evroobmočja morajo sicer začetek pogajanj odobriti parlamenti, nekatere se bodo z njimi posvetovale. V nemškem bundestagu bodo o tem glasovali v petek, v finskem so zeleno luč prižgali danes.

Po končanju nacionalnih postopkov in uradni odločitvi odbora guvernerjev ESM, ki se pričakuje konec tega tedna, bodo institucije začele z grškimi oblastmi pogajanja o memorandumu, v katerem bodo podrobno opredeljeni pogoji za finančne obroke.

Poziv k drugemu nizu ukrepov
Evroskupina je ob tem grške oblasti pozvala, naj hitro sprejmejo še drugi niz ukrepov, kar je treba storiti do 22. julija, ter naj nadgradijo zakonodajo prvega niza ukrepov v skladu s priporočili institucij. Drugi niz ukrepov vključuje prenos evropskih pravil o reševanju bank ter sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema, ki bi občutno pospešila sodne procese in zmanjšala stroške.

Že sprejet prvi niz ukrepov pa vključuje ureditev sistema davka na dodano vrednost, izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema, zagotovitev popolne neodvisnosti statističnega urada Elstat ter celovito spoštovanje evropskih fiskalnih in gospodarskih pravil.

ECB povečala obseg pomoči grškim bankam
Svet Evropske centralne banke (ECB) se je medtem odločil za 900 milijonov evrov povečati obseg nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, ob tem pa je predsednik ECB-ja Mario Draghi ocenil, da je določena oblika odpisa grškega dolga nujna.

ECB je grške banke v okviru omenjenega mehanizma v minulih mesecih držala "nad vodo", konec junija, po napovedi grškega premierja Aleksisa Ciprasa o izvedbi referenduma o pogojih za nadaljnjo finančno pomoč, pa je obseg pomoči ohranila na obstoječi ravni okoli 89 milijard evrov.

Zaradi odločitve ECB so bili v Grčiji konec junija prisiljeni zapreti banke in omejiti kapitalske tokove. Grčija mora v ponedeljek ECB sicer vrniti okoli 4,2 milijarde evrov; če bi ta rok zamudila, ECB morda ne bi več mogla upravičiti nujne likvidnostne pomoči grškim bankam.
Jeseni na predčasne volitve?
V Grčiji so sicer po sinočnji potrditvi nepriljubljenega svežnja ostrih varčevalnih ukrepov strasti še kar razgrete. Grški notranji minister Nikos Vucis je celo omenil možnost predčasnih volitev. "Zelo verjetno je, da bodo septembra ali oktobra predčasne volitve, vse bo seveda odvisno do razvoja dogodkov," je dejal Vucis in dodal, da bodo na volitvah nastopili s programom, del katerega bo tudi zaveza iz dogovora.

Grški poslanci so z 229 glasovi 'za' in 64 'proti' potrdili sveženj ostrih varčevalnih ukrepov, s katerimi je država na poti k 86 milijardam evrov posojila. Pred parlamentom so bili izgredi. Parlament je potrdil predlog zakona z reformami, ki so jih zahtevali upniki, dve uri po izteku roka. Zdaj bodo o predlogih glasovali še nekateri drugi parlamenti EU-ja - finski parlament je danes že odobril nov program posojila in premostitveno financiranje Aten. Na telekonferenci so o ukrepih razpravljali tudi finančni ministri evrskega območja.

"V dogovor ne verjamemo, vendar smo ga prisiljeni sprejeti," je pred glasovanjem poslancem dejal grški premier Aleksis Cipras, ki naj bi poslancem svoje stranke zagrozil z odstopom z mesta premierja, če ne bodo podprli predlaganih reform. Upniki od Grčije v zameno za tretji sveženj denarnega posojila zahtevajo uvedbo višjih davkov, pokojninsko reformo, privatizacijo in druge ukrepe.

Večina glasov 'proti' iz vrst Sirize
Med 64 glasovi 'proti' sprejetju ukrepov je bila kar polovica glasov iz vrst vladajoče Sirize. To pomeni, da je vladna koalicija izgubila večino, kljub temu pa je pričakovati, da bo preživela, poroča britanski BBC. Predlogov ni podprlo kar nekaj vidnih članov stranke, tudi nekdanji finančni minister Janis Varufakis in minister za energijo Panagiotis Lafazanis ter predsednica parlamenta Zoe Konstantopu.

Že v sredo dopoldne je odstopila namestnica finančnega ministra Nadia Valavani, ki je ob odstopu povedala, da ne more glasovati za ta dogovor, kar pomeni, da ne more ostati članica vlade.

Članice EU-ja bodo o predlogu Evropske komisije, da bi sedem milijard evrov kratkoročne, premostitvene pomoči za Grčijo v prihodnjih treh mesecih zagotovili iz evropskega proračuna, in sicer iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM-ja, razpravljale v prihodnjih dneh.

Pred parlamentom gorelo
Burno razpravo poslancev, ki je trajala več kot štiri ure, so spremljali ogorčeni Grki. Na ulice se je podalo 13.000 protestnikov, ki so nasprotovali ukrepom, pred parlamentom je izbruhnilo tudi nasilje. Skupina zamaskiranih protestnikov, oboroženih z lesenimi koli in kamenjem, je začela metati molotovke in kričala, da so jih politiki izdali. Policija je ukrepala z vodnimi topovi in solzivcem. Več deset ljudi so aretirali.

Potrditev predlogov v parlamentih
Članice EU-ja, ki niso prevzele evra, s predlagano rešitvijo niso zadovoljne, vendar je podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, dejal, da se je ta možnost po proučitvi vseh, ki so na voljo, izkazala za najboljšo. "Trenutno ni boljših in lažjih rešitev. To je težava," je dodal.

V teh dneh bodo parlamenti v nekaterih članicah evrskega območja sicer odločali o tem, ali podpirajo ponedeljkovo odločitev vrha evrska območja in začetek pogajanj o novem programu pomoči Grčiji. Začetek pogajanj morajo do konca tedna odobriti parlamenti v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Finskem, Slovaškem in v Estoniji, je pa tudi španski premier Mariano Rajoy v sredo napovedal, da bo parlamentu dal v presojo dogovor evrska območja. Čeprav španskemu parlamentu o tem ni treba odločati, si španski premier želi, da bi o tem razpravljali tudi poslanci.