"#BoycottGermany" (#BojkotirajteNemčijo) je tako v le nekaj dneh postala ena vročih tem na Twitterju, kjer ljudje izražajo svojo jezo in razočaranje nad dogovorom, po katerem Grke čaka še ostrejše zategovanje pasu.

Kot poroča BBC, se je poziv pojavil konec tedna, zares pa je dobil zagon v ponedeljek, od takrat pa je bil uporabljen že več kot 30.000-krat, ko so bili razkriti pogoji novega svežnja pomoči Grčiji. Na čelu kampanje so evropski radikalni levičarji, pridružili pa so se jim tudi somišljeniki iz tujine, ki so se strinjali, da je treba poseči po konkretnih ukrepih.

Tisti, ki stojijo za pozivom, kupce nagovarjajo, naj ne kupujejo izdelkov, ki imajo črtno kodo od 401 do 440, kar označuje nemški izdelek. A kot opozarja BBC, to ne pomeni, da je izdelek res narejen v Nemčiji, saj se oznaka na kodi nanaša le na lokacijo sedeža podjetja, ne pa na dejansko lokacijo tovarne, tako da bi bil lahko izdelek v teoriji narejen tudi v Grčiji. Pozivi k bojkotu se nanašajo predvsem na nemške avtomobile in dražje izdelke.

Številni omenjajo nacistični dolg, ki so ga po vojni Nemčiji odpisali, zato naj bi po neki logiki Nemčija še vedno dolgovala Grčiji. Ameriški anarhist in profesor antropologije na šoli London School of Economics David Graeber poziva k bojkotu nemških izdelkov, dokler Nemčija ne bi poplačala nacističnega dolga z obrestmi vred. Spet drugi so šli še korak dlje in nemško vlado (pogosto pa tudi kar Nemce na splošno) zaradi pogojev dogovora enačijo z nacisti, češ da si želijo grškega propada.

Nemcev ne skrbi preveč
Nemci aktivistom niso ostali dolžni in se v odzivih na družabnih omrežjih sprašujejo, zakaj je Nemčija grešni kozel za to, kar se je zgodilo Grčiji. Na Twitterju se je v odgovor pozivu k bojkotu Nemčije pojavil tudi račun "#BoycottGreece", kjer pozivajo k bojkotiranju fete in počitnic na grških otokih. Nemški novinar Thomas Walde pa se sprašuje, ali grška zahteva po bojkotu zajema tudi nemško denarno pomoč.

Nemških podjetij sicer omenjeni trend ne skrbi preveč. "Poziv jemljemo resno, ni pa razloga za paniko," je za Reuters povedal Volker Treier, predsednik Nemške gospodarske zbornice. "Taki in podobni pozivi se redno ponavljajo že vse od začetka grške krize, pa večinoma zamrejo brez kakršnega koli učinka."

Večmesečna pogajanja so se končala v ponedeljek, ko je grški premier Aleksis Cipras klonil pred pritiski evrskega območja, na čelu katerega je bil predvsem nepopustljiv nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, in privolil v dogovor, v katerega ne verjame niti on sam. Grki, pa tudi številni mednarodni strokovnjaki dogovor ostro kritizirajo in celo IMF, največja grška upnica, priznava, da dogovor ne bo zadostoval za poplačilo grških dolgov.