Povezava, v kateri so se države zavezale demokraciji, vladavini prava, človekovim pravicam, solidarnosti, humanizmu, visokim standardom socialne države, gospodarskemu napredku in skupnemu trgu, je danes goreča hiša. V njej se sprejemajo le še gasilski ukrepi, ki zdržijo od krize do krize, nočna zasedanja, vikendski krizni vrhi za zaprtimi vrati, kot prevladujoč modus operandi pa odstirajo popolno erozijo dolgoročne vizije in razvojnega koncepta Evrope 21. stoletja. Izsiljevanje, poniževanje in zanikanje temeljne človečnosti so med drugim metode novega evropskega reda.

Ni več politično verodostojnih in karizmatičnih liderjev, ampak ključne odločitve diktirajo arogantni tehnokrati na čelu s prototipskim modelom, kot je šef evrske skupine, udarne pesti „austerity Evrope", Dijsselbloem, ki jih ni nihče izvolil, niso odgovorni nikomur, so pa v obrambi lastnih pozicij elite lojalni agenti finančnih institucij. Evrsko skupino, kot je v prvem intervjuju po odstopu povedal Janis Varufakis, obvladuje Angela Merkel, Nemčija, ki je krizo pretvorila v profit, v utrjevanje hegemonije. Tudi za ceno tega, da imamo unijo praznih floskul, ki deluje po inerciji, na papirju, mimo realnih principov in vrednot, kot so jo vzpostavile po vojni. In v kateri je bila tudi zmrcvarjena, a do Ciprasa kooperativna Grčija še del obvladljivega načrta.

Tudi zadnji dogovor z Atenami, ob katerem teče interpretacijska vojna z močnimi navijaško-ideološkimi primesmi o tem, ali gre tudi za Ciprasovo kapitulacijo na trd berlinski kurz, je v vsakem primeru le še en premor do nove zaostritve. Novo zmanjšanje javnih izdatkov in povečanje davkov je dodatno zategovanje vrvi okoli vratu grškega BDP-ja, ki ne more prinesti rešitve. Vprašanje je le, ali se bodo medtem mimo nemških podizvajalcev, kot je tudi cerar-mramorjevska Slovenija, do novih kriznih sestankov zbudile velike, a gospodarsko opešane članice EU-ja in se zavedele, da so v EU-ju le še Nemčiji dovoljene sanje in odločanje. Če je Evropa po drugi svetovni vojni evropeizirala Nemčijo, je danes Berlin že povsem germaniziral Evropsko unijo za lastne politične potrebe in kapitalske interese.