Poglejmo, zakaj smo to že dolgo vedeli, in se nam ni zdelo, da je s tem kaj narobe. Kaj je zdaj drugače in kakšna bo mobilnost v Afriki jutri?

Za Slovenijo avtomobilov na leto

Decembrska sreda popoldne v Kigaliju je ponudila priložnost, da na kavo povabim Roba de Jonga, vodjo za trajnostno mobilnosti pri Združenih narodih. Lokacija je za zgodbo pomembna, saj se je izkazalo, da je Afrika obema zelo ljuba, zato sva v njeni "družbi" o njej govorila še bolj zavzeto. Da gredo odsluženi in za naše tržno okolje neprivlačni avtomobili v nerazvite kraje našega planeta, ni presenečenje za nikogar, velikost tega posla pa nemara je. Popolne slike o tem, koliko rabljenih avtomobilov se na leto prepelje iz Evrope v Afriko, ni, pridobitev tega podatka pa je tudi eden od pomembnih ciljev ekipe, ki jo vodi Rob. Kljub temu postajajo ocene vedno bolj natančne in kažejo, da se Evropejci na ta način na leto znebimo za dober milijon osebnih vozil in dostavnikov. Za dobro polovico prebivalcev Slovenije avtomobilov, torej. Ko Evropi dodamo še Japonsko, ZDA in daljši časovni lok, na primer med leti 2015 in 2022, pa se izvoženih vozil nabere za približno 23 milijonov. Iz EU-ja in ZDA gredo avtomobili v severno in zahodno Afriko, iz Japonske in tudi Južne Koreje pa večinoma v južno in vzhodno Afriko.

V čem je težava

Kot vemo, v Afriko odložimo tudi vse mogoče drugo, za nas neuporabno blago. Od elektronike, hladilnikov, televizorjev do oblek in obutve. Kar za nekoga v bogatem svetu potrošništva ni več uporabno, je za drugega v okolju ekonomske nedohranjenosti lahko še zelo uporabno. V tem lahko najdemo precejšen smisel, a med ponošenimi in ne več modnimi čevlji in ponošenimi starimi avtomobili je nekaj pomembnih razlik. Glede na to, da ima Afrika najnižji odstotek vozil na prebivalca in najvišji odstotek prometnih nesreč in umrlih v prometu na svetu, je naše sporočilo v Afriko zelo jasno: za nas so ti avtomobili prenevarni in tudi preveč onesnažujejo naša pljuča, ampak za vas so dobri. Avtomobile potrebujete, za nakup novejših nimate denarja, tu je torej naša ponudba.

Posel je postal v zadnjih letih izjemno velik in dobičkonosen za veliko deležnikov, od prevoznikov in posrednikov do pristanišč in prodajalcev. Na drugi strani pa se je sočasno zelo hitro kristalizirala tudi slika stanja v Afriki. Ta je postajala vedno bolj podobna tistim iz preteklega, pa tudi siceršnjega odnosa bogatih do revnih. Zdaj se je prva zganila Evropa, ki bo s sistemsko regulacijo in nadzorom ustavila izvoz okoljsko in varnostno neprimernih vozil v Afriko. Prva ji bo najverjetneje sledila Japonska, za ZDA pa ta trenutek to verjetno ni posebej pomembno vprašanje. Je pa za Mehiko, ki je kar sama naredila konec uvozu starih avtomobilov in prastarih rumenih šolskih avtobusov iz ZDA. Sporočilo ZDA je bilo jasno, videla pa ga je tudi Afrika.

Rešitev je

Rešitev prihaja tudi v obliki kitajske kislo pekoče jušne osnove, ki jo zdaj okušamo na vseh celinah in v vseh avtomobilskih sferah. Afriška podjetja, ki uvažajo rabljene avtomobile iz Evrope, že sama delajo selekcijo in zelo slabih avtomobilov nočejo več uvažati. Tudi zato, ker imajo novo možnost, saj se jim vedno bolj dobrika kitajska ponudba. In to kako! Kitajska vlada je videla v Afriki izjemen potencial tako za redke surovine kot za gradnjo infrastrukture. Vse je treba narediti, od cest in železnic do pristanišč in letališč. Zdi se tudi, da kitajska vlada ni videla ene Afrike, ampak je začela pri tistih njenih delih in v tistih državah, ki obetajo najhitrejše gospodarske in družbene premike. Bocvana, Namibija, Gabon in na primer Kenija, ki z Nairobijem velja za “silicijevo savano”, saj je tam središče tehnoloških startupov z več kot 200 podjetji, so bile prve na meniju. Mimogrede, ob Keniji v novi digitalni svet drvi tudi Ruanda, ki želi postati središče finančno-tehnološkega sektorja v Afriki in bo cilj brezgotovinskega plačevanja zagotovo dosegla pred Slovenijo.

Ministrica za okolje Valentine Uwamariya, ki sva jo z Robom spoznala na konferenci v Ruandi, je v pogovoru jasno povedala ključno sporočilo Afrike in Ruande. "Mi smo mladi in hitro rastemo, težko si predstavljam, da bomo rasli v zdravo in varno okolje z zavrženimi starimi stvarmi z Zahoda."

Zdaj, ko imajo ob strani še kitajsko super hitro rast in finančno pomoč, ki sicer ne bo prišla brez močnih obremenitev, je priložnosti za bolj zeleno in varno mobilnost v Afriki večja, kot je bila kdajkoli prej. In to nas mora veseliti. V Keniji, na primer, se število vozil podvoji vsakih osem do devet let, kar 97 odstotkov avtomobilov v Keniji in 94 odstotkov v Nigeriji pa je za zdaj še rabljenih vozil iz tujine. Predvsem tistih s svetovnega Severa. Afrika z eno najmlajših populacij na svetu si želi avtomobile in jih bo tudi dobila. Veliko. Po napovedih Združenih narodov bo do leta 2050 tja zavila ena milijarda novih vozil. To pa je številka, ki pritegne tudi kitajsko pozornost in investitorje. Zato bodo v prihodnje v Afriki odpirali tudi avtomobilske tovarne. Pot bo torej obrnjena. Zdaj rabljeni iz Evrope v Afriko, čez nekaj časa novi poceni električni iz Afrike v Evropo. Za razgradnjo svojih starih pa bomo poskrbeli kar lepo doma. Kar, mimogrede, sploh ni slab posel. Da ne govorimo o tem, da bomo imeli na ta način vsaj malo mirnejšo vest, saj bomo pred svojim pragom sami pometali.

*Andrej Brglez je strokovnjak na področju avtomobilnosti in strokovni sodelavec radijske oddaje APM