Cipras je vlado preoblikoval dan po uporu precejšnjega dela poslancev Sirize, ki so v parlamentu glasovali proti prvemu svežnju reform in varčevalnih ukrepov v zameno za tretji sveženj finančne pomoči Grčiji.

Med drugim se je znebil ministra za energijo Panajotisa Lafazanisa in ministra za socialne zadeve Dimitrisa Stratulisa. Oba veljata za voditelja levega krila Sirize in glasno nasprotujeta varčevalnim ukrepom in privatizaciji ter zagovarjata izstop Grčije iz evrskega območja. Poleg njiju je moralo oditi še več državnih sekretarjev. Lafazanisa je na čelu ministrstva za energijo zamenjal dozdajšnji minister za delo Panos Skurletis, medtem ko bo Jorgos Katrugalos, dozdajšnji minister za upravne reforme, prevzel vodenje ministrstva za delo.

Skurletis je ob tem povedal, da se je vlada z menjavami "prilagodila novi resničnosti", medtem ko Katrugalos vztraja, da se bo vlada bojevala za "socialno pravičen" dogovor in zavrača namigovanja, da se bo morala za izvedbo reform spopasti z mogočnimi sindikati in s tem tvegala poulične proteste. "Levica je na strani protestov. Levica si želi ljudi na ulicah," je dejal, ob tem pa povedal, da je cilj vlade ostro pogajanje glede pogojev dogovora, ne pa samo tega dogovora zapečatiti.

Prvi ukrep prenovljene vlade
"Osvežena" vlada je že sprejela svoj prvi odlok, v katerem odreja odprtje bank, obenem pa podaljšuje večino obstoječih omejitev kapitalskih tokov in dvigov na bankomatih. Grške banke bodo tako očitno po treh tednih v ponedeljek le odprle vrata, o čemer so številni dvomili.

Evropska centralna banka (ECB) je grške banke v okviru mehanizma nujne likvidnostne pomoči v preteklih mesecih držala "nad vodo", konec junija, po Ciprasovi napovedi referenduma o pogojih za finančno pomoč, pa je obseg pomoči ohranila na obstoječi ravni 89 milijard evrov. Banke so morali zato 29. junija zapreti, omejili pa so tudi kapitalske tokove. Grki lahko trenutno z bankomatov dvignejo le 60 evrov na dan, nakazila v tujino pa so mogoča le ob soglasju grške centralne banke in finančnega ministrstva.

Reforme v zameno za novo pomoč
Grški parlament je v četrtek kljub nasprotovanju dela koalicijskih poslancev potrdil prvi sveženj reform, ki ga v zameno za tretjo finančno pomoč zahtevajo evropski posojilodajalci, saj so za reforme glasovale opozicijske proevropske stranke. Proti ukrepom je sicer glasovalo 32 od 149 poslancev Sirize, še šest se jih je vzdržalo, eden je glasovanje bojkotiral.

V petek so članice EU-ja Grčiji odobrile kratkoročno, premostitveno pomoč s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, ki jo bo prejela do ponedeljka. Poleg tega je evrska skupina odobrila začetek pogajanj o tretjem svežnju pomoči.

Varufakis preradikalen za Ciprasa
Že pred petkovim preoblikovanjem je sicer vlado zapustil finančni minister Janis Varufakis, ki je evrski skupini na pogajanjih povzročil precej sivih las. Svoj odstop je Ciprasu podal prejšnjo nedeljo, takoj po referendumu, na katerem so se Grki izrekli proti pogojem mednarodnih upnic, Cipras pa si tako drastični in radikalni poti, ki jo je zagovarjal tudi Varufakis, nazadnje ni upal slediti.

V pogovoru za britanski BBC je Varufakis medtem znova zatrdil, da bo reformni sveženj neuspešen. Po njegovih besedah je Grčija podvržena programu, ki se bo "v zgodovino zapisal kot največja katastrofa makroekonomskega upravljanja vseh časov".

Ob tem je zagotovil, da bi program propadel ne glede na to, kdo bi ga izvajal. Varufakis je še zatrdil, da Cipras - ki je sicer sam priznal, da ne verjame v reformni program, čeprav je vanj privolil - dejansko ni imel druge izbire, kot pa da podpiše dogovor, saj so ga pritisnili ob zid. "Na izbiro so nam dali usmrtitev ali kapitulacijo. In Cipras se je odločil, da je najboljša strategija kapitulacija," je sklenil Varufakis.