Poleg predstavnikov Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) se bodo pogajanj v Atenah udeležili tudi predstavniki Stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Pogajanja so bila sicer predvidena za petek, a so jih mednarodni upniki preložili zaradi varnostnih pomislekov. Varčevalne reforme, ki jih od Grčije v zameno za tretji sveženj posojila v vrednosti do 86 milijard evrov zahtevajo upniki, so med Grki izjemno nepriljubljene in so v preteklih dneh izzvale množične proteste.

V Atene bo prva prišla tehnična pogajalska skupina IMF-a, ki bo ocenila zadnje dogodke, vodje preostalih pogajalskih skupin bodo prišle pozneje. Obe strani sta pod velikim pritiskom, da sporazum o novem posojilu skleneta pred 20. avgustom, ko morajo Atene ECB-ju vrniti 3,2 milijarde evrov, kar je v trenutnih razmerah za državo prevelik strošek.

Grške oblasti odpravljajo omejitve
Grčija se je zaradi pomanjkanja denarja konec junija znašla na robu bankrota, zaradi česar so bile banke več dni zaprte. Bančni komitenti so lahko na bankomatih dvigovali največ 60 evrov na dan. Grške oblasti zdaj počasi odpravljajo te omejitve. Grškim podjetjem so tako od petka znova omogočena plačila v tujino do 100.000 evrov, Grki pa lahko na potovanje vzamejo največ 2.000, in ne več največ 1.000 evrov. Oblasti so prav tako ukinile dnevno omejitev za dvig denarja z bankomatov in uvedle tedensko omejitev na 420 evrov.

Majava koalicija
Sprejem varčevalnih ukrepov upnikov je zamajal trdnost vladajoče levičarske stranke Sirize premierja Aleksisa Ciprasa, saj ukrepom od 149 poslancev stranke nasprotuje kar četrtina, poroča Guardian. Priložnost koalicijske krize v Grčiji je izkoristila opozicija, ki je v javnost razposlala vsebino t. i. načrta B, ki bi v Grčiji, če ne bi dobili novega posojila in bi se banke zaprle (to se je tudi zgodilo), uvedli vzporedni neodvisni bančni sistem, in zdaj zahteva pojasnila.

Načrt B: poseg v rezerve centralne banke in vdor v davčni sistem
Načrt B naj bi nastal po zamisli odstopljenega finančnega ministra Janisa Varufakisa, podpiral pa ga je tudi odstavljeni minister za energetiko Panajotis Lafazanis. Kot je dejal Lafazanis, ki se vseskozi zavzema za vrnitev drahme, v intervjuju za RealNews Daily, bi s tem načrtom ob morebitnem grškem izstopu iz evrskega območja javnim uslužbencem in upokojencem zagotovili izplačilo plač in pokojnin.

Nadzor Bruslja
Načrt B naj bi predvideval poseg v rezerve grške centralne banke in vdor v strežnik informacijskega sistema generalnega sekretariata za državne prihodke znotraj finančega ministrstva, za katerega je Varufakis menil, da je pod nadzorom Bruslja. Z vdorom v strežnik bi prišli do več milijonov davčnih podatkov fizičnih in pravnih oseb v Grčiji. Kot poroča Kathimerini, bi v drugi fazi vsako davčno številko v tajnosti povezali z na novo oblikovanim elektronskim bančnim računom za določenega davčnega zavezanca. Tak sistem bi lahko aktivirali v nekaj minutah, in to v popolni tajnosti. Čeprav vse skupaj zveni kot misija nemogoče, bi davkoplačevalci, če bi sistem aktivirali, prejeli posebno PIN-kodo, s katero bi imeli dostop do svojega začasnega bančnega računa.

Med tem, ko bi bile grške banke zaprte, bi tako vzporedno in ločeno deloval popolnoma neodvisen bančni sistem, ki bi v tem času davkoplačevalcem in podjetjem omogočal izvajanje ali prejemanje nakazil.

Sobotna izdaja konservativnega časopisa Athens daily - Kathimerini, ki je novico o načrtu B tudi objavil, trdi, da je Siriza pripravljala načrt za vzpostavitev vzporedne spletne denarne valute, ki bi jo začasno uporabili ob morebitnem grexitu in nato sprejeli staro denarno valuto drahmo. Varufakisa, ki je med Grki veljal za novodobnega grškega junaka, so v Bruslju vseskozi kritizirali, da pred upniki govori eno, pred domačo javnostjo pa drugo. Kot je dejal sam, je z mesta finančnega ministra odstopil po namigu nekaterih članov evrske skupine, da bi bila zaželena njegova odsotnost na pogajanjih.