Med sindikati in tudi politiki se je zato spet razmahnila polemika o nujnosti minimalno zagotovljenega dohodka oziroma urne postavke. Minimalne postavke so usklajene in predpisane le v 20 od 27 držav članic EU-ja. Najvišja minimalna urna postavka velja v Luksemburgu od 1. januarja 2009 pri 9,49 evra, v Romuniji (0,96) in Bolgariji (0,71) pa delavci na uro ne zaslužijo niti evra.

Od leta 2000 do 2008 se je minimalna urna postavka v EU-ju povečala za devet odstotkov, če upoštevamo povprečno inflacijo, je bil realen porast 4,4-odstoten. Izvedenci menijo, da se najnižji prihodek giblje med 30 in 50 odstotkov povprečnega dohodka. Za revnega velja tisti, ki zasluži manj kot 50 odstotkov povprečnega dohodka.

Nemški sindikati zahtevajo najnižjo postavko
Zanimiva polemika se je začela v Nemčiji, kjer se že pripravljajo na jesenske parlamentarne volitve in kjer so se do zdaj delodajalci uspešno upirali določitvi minimalne urne tarife. Glede na krizo sindikati zdaj glasneje kot do zdaj zahtevajo uvedbo spodnje meje - na najmanj 7,50 evra na uro, voditelj levičarske stranke Lafontaine pa terja celo 10 evrov. Desnica in liberalna stranka so še zmeraj proti določitvi minimalne plače, češ da bi s tem posegli v avtonomijo kolektivnih pogajanj, javno mnenje pa se čedalje bolj ogreva za določitev minimalne tarife, ki naj bi jo opredelila neodvisna komisija, sestavljena iz odposlancev sindikatov, delodajalcev in znanstvenikov in naj bi to določila po možnosti še pred letošnjimi volitvami, odtlej pa redno, vsaj enkrat letno.

B. B.