Kot poroča bruseljski portal Politico, državljani Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in Slovenije niso upravičeni do popusta v višini 55 funtov.

Državljani članic Unije morajo po brexitu zaprositi za poseben vizum, če želijo v Združenem kraljestvu delati, poslovati, se izobraževati in podobno.

Za to pa so določene tudi posebne pristojbine, ki jih je treba plačati in se glede na podatke, objavljene na spletni strani britanskega notranjega ministrstva, gibljejo od 363 britanskih funtov (približno 410 evrov) navzgor. Običajen poslovnež mora na primer za delovni vizum plačati 1021 funtov (približno 1150 evrov).

Možnih kategorij je precej, državljani 25 članic Evropskega gospodarskega prostora, med njimi 21 članic EU-ja, pa so deležni popusta v vrednosti 55 funtov (62 evrov), ker so njihove države podpisnice Evropske socialne listine Sveta Evrope iz leta 1961. Do tega popusta pa niso upravičeni državljani Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in Slovenije.

Po navedbah Politica britanska vlada svojo odločitev utemeljuje na podlagi 2. odstavka 18. člena Evropske socialne listine, da bodo podpisnice poenostavile postopke in znižale pristojbine in druge dajatve za delavce iz drugih držav podpisnic konvencije. Tiste države, ki so navedle zadržke glede tega člena, pa naj zdaj ne bi bile upravičene do omenjenega popusta.

Evropski diplomati sicer opozarjajo, da je med njimi več članic EU-ja, ki so izrazile zadržke glede omenjenega člena, pa vendar so deležne popusta. Med njimi so Češka, Finska, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Malta in Portugalska, poroča Politico.

V Londonu tudi vztrajajo, da njihova odločitev temelji na originalni Evropski socialni listini, ki je bila podpisana leta 1961, ne pa na revidirani, ki je bila podpisana leta 1996 in ki jo je ratificiralo omenjenih pet držav. Diplomatski viri sicer opozarjajo, da tudi revidirana verzija te listine vsebuje obveznost znižanja pristojbin za delovne vizume.

Poziv, naj Evropska komisija ne dopusti diskriminacije

Po navedbah Politica je sicer zdaj več držav izmed omenjene peterice, ki nima pravice do popusta, zaprosilo za pomoč Evropsko komisijo, saj da EU ne bi smel dopustiti diskriminacije med evropskimi državljani.

"Po našem mnenju gre za različno obravnavo, kar bi bilo treba pozorno preučiti," je za Politico dejal eden neimenovanih diplomatov. "Ne gre toliko za dodatnih 55 funtov, ki jih morajo plačati državljani petih članic v primerjavi z ostalimi evropskimi državljani, ampak za različno obravnavo, ki so je deležni," je dodal.

Zaplet kaže na to, da bo Združeno kraljestvo v prihodnje zelo verjetno razlikovalo med državljani posameznih članic in da je to šele začetek, opozarja Politico. V Evropski komisiji medtem pojasnjujejo, da se tako EU kot Združeno kraljestvo lahko prosto odločata glede vizumske politike. V sporazumu o prihodnjih odnosih sta se zavezala le, da bosta pri kratkotrajnih, turističnih vizumih obravnavala vse državljane enako.

Pri dolgoročnih vizumih tako ni prave pravne osnove, da bi Bruselj lahko ukrepal proti Londonu, še navaja Politico. Zato se bo verjetno reševanje mobilnosti ljudi odvijalo na dvostranski ravni med Združenim kraljestvom in posameznimi članicami EU-ja, s tem pa pokazalo tudi na številne različne aranžmaje, ki jih bodo deležni državljani posameznih članic Unije. To pa bo odprlo tudi vprašanja, ali bo EU proti tovrstni praksi nastopil skupaj, še napoveduje Politico.