"Ciper je poseben primer, vključuje posebne izzive, ki so terjali reševalne ukrepe, za katere smo se dogovorili," je v ponedeljek zvečer v kratkem sporočilu zapisal Jeroen Dijsselbloem, potem ko je namignil, da bi se utegnil ciprski model v prihodnje uporabljati za druge države v območju skupne evropske valute, s svojo izjavo pa povzročil razburjenje na trgih in občuten padec vrednosti evra.

Po besedah prvega moža evrskega območja "programe makroekonomske prilagoditve pripravljajo glede na razmere v posamezni državi, pri čemer se ne uporablja noben model".

Pred tem je šef evroskupine v pogovoru za časnik Financial Times in tiskovno agencijo Reuters namignil, da bi se utegnil ciprski model v prihodnje uporabljati tudi za druge države v območju evra.

Dejal je, da bi morale večje breme reševanja držav z evrom namesto davkoplačevalcev prevzeti banke. "Jemanje bremen finančnemu sektorju in njihovo prelaganje na ramena javnosti ni dobro," je dejal.

Na vprašanje novinarjev, kaj takšna sprememba politike pomeni za države, kot sta Malta in Luksemburg, ki imajo velike finančne sektorje glede na celotno gospodarstvo, je Dijsselbloem dejal: "To pomeni: ukrepajte, preden zaidete v težave. Okrepite banke, uredite bilance in se zavedajte, da če banka zaide v težave, odgovor ne bo več avtomatično: prišli bomo in rešili vaše probleme."

FT pri tem Slovenije ne omenja, medtem ko je Reuters Slovenijo omenil v vprašanju, namreč, kaj bi sprememba politike pomenila za države z velikim bančnim sektorjem, kot sta Malta in Luksemburg, oziroma tiste s težavami v bančnem sistemu, kot je Slovenija.

"Glasba za severnoevropska ušesa"
Londonski FT Dijsselbloema sicer označi za "nizozemskega moralista, ki pošilja ostro sporočilo" in je novinec v reševalni politiki območja evra. Dodaja, da bo moral agrarni ekonomist, ki je postal laburistični politik, kolege v Italiji, Španiji in Franciji še prepričati, da morajo vlagatelji deliti breme, je pa njegov pristop "glasba za ušesa severnoevropskih vlad".

Do izjav je bil danes kritičen tudi član izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Benoit Coeure, ki je dejal, da je Dijsselbloem s svojimi komentarji storil napako.

"Ciper ni model za preostanek območja evra, saj so razmere tam dosegle raven, ki ni primerljiva z nobeno drugo državo," je dejal Coeure.

V Bruslju je bil v noči na ponedeljek sprejet dogovor o finančni pomoči Cipru za deset milijard evrov. V okviru dogovora bodo zaprli banko Laiki, njeni nezavarovani depoziti nad 100.000 evri pa bodo zamrznjeni.

V okviru konverzije depozitov za lastniški delež jih bodo porabili za poravnavo dolgov te banke in dokapitalizacijo Ciprske banke (Bank of Cyprus). Veliki varčevalci pri Ciprski banki pa naj bi bili zaradi enkratne davčne dajatve ob okoli 30 odstotkov.