Glede pregledov slovenskih bank, ki trajajo dlje od načrtov, je poudaril, da se mu bolj kot hitrost zdijo pomembni verodostojni rezultati in da dejstvo, da proces traja dlje, kot bi si želeli, kaže na to, kako kompleksni so ti procesi. Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka, zato je zavrnil očitke, da bi bila v tem pogledu poskusni zajček za podobne vseevropske preizkuse v sistemskih bankah prihodnje leto.

"Podpreti moramo Slovenijo, da nadaljuje delo. Vsako ugibanje o morebitni prošnji za finančno pomoč pri tem zagotovo ni koristno," je dejal nizozemski finančni minister Dijsselbloem.

Vodjo skupine držav z evrom sta zjutraj sprejela predsednika parlamentarnih odborov za finančno in monetarno politiko ter za zadeve Evropske unije, potem se je pogovarjal s predsednikom države Borutom Pahorjem in s finančnim ministrom Urošem Čuferjem. Popoldne se bo sešel s predsednico vlade Alenko Bratušek in z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem.

Pred uradnimi pogovori je Dijsselbloem za Delo dejal, da današnji obisk Slovenije "pravzaprav nima" posebnega pomena. "Gre za povsem običajen obisk v nizu mojih obiskov v državah evrskega območja," je dejal. Dodal je, da je namen njegovega obiska izvedeti čim več o Sloveniji, o njenem gospodarstvu, finančnem sektorju. "Torej bom zbiral podatke in poslušal. Seveda se bom s člani vlade pogovarjal o njihovem delu, poudaril bom, da je pomembno nadaljevati reformo finančnega sektorja, proračuna in strukturne reforme, ki so še potrebne v Sloveniji," je napovedal.

Kot najbolj ključno reformo je izpostavil reformo finančnega sektorja, po njegovih besedah pa bo potrebnih še več drugih strukturnih reform. "To bo od politikov zahtevalo veliko poguma. Včasih ga morajo zbrati, da storijo stvari, ki so nujne, a nepopularne. Vendar to je zdaj politična realnost v številnih evropskih državah," je ponazoril.

Ni želel ugibati o prošnji za pomoč
Na vprašanje, ali je Slovenija po razpoložljivih podatkih svoje težave zmožna rešiti sama, brez zunanje pomoči, je Dijsselbloem odgovoril: "Podpreti moramo Slovenijo, da nadaljuje delo. Vsako ugibanje o morebitni prošnji za pomoč pri tem zagotovo ni koristno." O potrebi po zunanji pomoči ne želi ugibati, saj o tem odloča slovenska vlada. Za reševanje težav v finančnem sektorju pa so po njegovih besedah odgovorne predvsem banke same.

"Rad bi bil jasen glede odgovornosti za reševanje težav v finančnem sektorju - najbolj odgovoren je finančni sektor sam, na drugem mestu pa je vlada. Počakajmo torej na novembrske rezultate pregledov kakovosti aktive bank, ki se dogajajo prav zdaj. Tedaj bomo videli, kakšen bo rezultat," je bil previden.

Na očitke, da iz Evrope protislovno prihajajo tako pozivi k hitri sanaciji razmer v bankah kot zahteve za temeljite preglede banke, Dijsselbloem odgovarja, da pregled premoženja bank vzame nekaj časa in da ga je zelo pomembno opraviti po najvišjih standardih. "V tej fazi postopka je pomembneje, da je delo dobro opravljeno, kot pa da po nepotrebnem hitimo," je zatrdil.

Nekatere države imajo večje težave, druge manjše
Nizozemski finančni minister je še opozoril, da imajo v evroskupini pravzaprav vse članice večinoma podobne težave, le da nekatere večje, druge pa nekoliko manjše. V številnih državah so bili za banke težki časi, tudi na Nizozemskem je tako država nacionalizirala banke in hranilnice, podobno tudi v Grčiji, Španiji, na Cipru.

Kot ključno za Slovenijo in druge evrske države je izpostavil ohranitev dostopa do finančnih trgov. "Edina pot do gospodarskega okrevanja je povezana s finančno trdnostjo - dostop do finančnih trgov je za vsako vlado ključen. Evropska finančna podpora državam je upravičena le začasno in v kriznih razmerah," je bil jasen.

Do uravnoteženja in stabilizacije javnih financ je po njegovih opozorilih dolga in težka pot, a zdaj je mogoče po njegovih besedah v že skoraj vseh evropskih državah videti, da se začenja gospodarsko okrevanje. "Zato sem previden optimist," je sklenil.

Tri odprte fronte
Slovenija lahko od vodje evrske skupine torej pričakuje ponoven poziv k odločnemu ukrepanju na treh frontah: pri sanaciji bančnega sistema - vključno s čimprejšnjim sprejetjem novele zakona o bančništvu -, pri konsolidaciji javnih financ in pri privatizaciji. Po uradnih pojasnilih je tako Dijsselbloemov obisk pač del rutine - vodja evroskupine se seznani z razmerami v eni izmed članic in ta poroča o ukrepanju, ki se od nje pričakuje. A dejstvo je, da je trenutne razmere v Sloveniji težko opisati kot rutinske.

Vodja evroskupine namreč prihaja na obisk v času, ko v državi vlada zatišje pred razkritjem izida "zdravstvenega pregleda" osmih slovenskih bank, ki bo razkrit decembra in bo pokazal, ali bo Slovenija potrebovala finančno pomoč. Že dolgo se napoveduje, da bodo rezultati za največjo banko, Novo Ljubljansko banko (NLB), znani prej. Po napovedih neslovenskih virov v Bruslju naj bi bili znani prav danes, a na slovenski strani zatrjujejo, da diagnoze za NLB danes še ne bodo imeli v rokah.