Kot je po razpravi povedal Čufer, sta bili v pogovoru o Sloveniji izpostavljeni dve točki: da je pri čiščenju bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti in da bo potreben dodaten fiskalni napor za uresničitev ciljev za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

"Komisija je spremljala našo razpravo o rebalansu proračuna in meni, da je strukturnega fiskalnega napora premalo, da bi zadostili njihovim zahtevam, da ga je treba več," je še povedal Čufer.

Kaj sodi pod fiskalni napor?
Konkretnih ukrepov niso izpostavljali, so se pa dogovorili, da bodo skupaj z Evropsko komisijo še enkrat pregledali, kaj v Bruslju upoštevajo pri oceni fiskalnega napora, "in potem bomo vedeli, kje pravzaprav smo," je še dejal finančni minister. Slovenija je pojasnila, da ukrepi, ki jih je že sprejela, veljajo šele od druge polovice leta in da se zato v številkah "vidi" le polovica fiskalnega napora, polega tega pa bodo nekateri ukrepi začeli veljati šele 1. januarja prihodnje leto.

Rehn: Razmere so resne
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn pa je opozoril, da so razmere v Sloveniji resne. "Še vedno so obvladljive, a čas se izteka. Verodostojna izvedba reforme bančnega sektorja je ključna," je poudaril komisar po koncu zasedanja.

Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je Slovenijo opomnil, da mora rezultate v v zvezi z odpravo javnofinančnega primanjkljaja pokazati do oktobra. Ukrepe na področju bančništva je treba izvesti v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko banko.

Slovenija na dnevnem redu ne na lastno željo
Na zasedanju ministrov držav v območju evra v Bruslju je bil tako govor tudi o Sloveniji, a kot je pred zasedanjem zatrdil Čufer, to ni bila želja Slovenije. Na dnevni red evrske skupine je bila po navedbah virov uvrščena pred kratkim. "Pričakujemo, da bo razprava o Sloveniji osredotočena na pregled stanja in na zagotavljanje verodostojnega izvajanja priporočil, predvsem tistih, ki se nanašajo na bančni sektor, pa tudi tistih, ki se nanašajo na fiskalno politiko," so pred zasedanjem pojasnili viri.

Tudi avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je ob prihodu na zasedanje pojasnila, da želijo ministri izvedeti, kako gre Sloveniji.

Čufer: Prenosa terjatev še ni, ker ne vemo, kaj je prava cena
Pilotni prenos terjatev po tržni ceni je sicer po njegovih besedah še vedno mogoč, čeprav se je v preteklih dneh ugibalo, da ga sploh ne bo. O tem, kdaj naj bi se vendarle zgodil, ni želel govoriti, češ da se je še treba dogovoriti o metodologiji in odpraviti pomanjkljivosti.

"Zataknilo se je pravzaprav zato, ker še nimamo povsem enakega mnenja, kaj je prava cena in kaj je pravi strošek prenosa. Tudi z manjšim prenosom ne želimo generirati nekega precedensa, da bi se te terjatve potem popolnoma drugače obravnavale," je pojasnil.

Prvi prenos terjatev na slabo banko po tržni ceni, pri katerem ne gre za državno pomoč, torej ni potrebna odobritev Evropske komisije, so najprej napovedali do konca junija, nato se je omenjala nekajdnevna zamuda, potem zamik do jeseni.

Prenos glavnine terjatev po transferni ceni, ki ga mora odobriti Bruselj, pa bo v vsakem primeru sledil po tem, ko bo slovenske banke pregledala neodvisna zunanja institucija in ko bodo izvedeni stresni testi, ki jih je zahtevala Evropska komisija. V Bruslju poudarjajo, da je naglo čiščenje v slovenskem bančnem sektorju sicer nujno, a da se s slabo banko nikakor ne sme hiteti na račun kakovosti.