Glavna bruseljska "priporočila" se tako nanašajo na privatizacijo, nadaljnjo reformo trga dela in pokojninskega sistema, konkurenčnost (in v povezavi s tem plačno politiko), državni holding, zmanjšanje sodnih zaostankov in prezadolžena podjetja. Vlada je priporočila EK-ja sprejela z zadovoljstvom, češ da potrjujejo pravo smer začrtanih reform in predvidenih ukrepov. A priporočil Bruslja ne smemo vzeti preveč zares, meni Mencinger.

"Vse te zahteve kažejo, da smo postali zakotna provinca, ki misli, da je država. Država že davno nismo. Bistveno bolj smo bili država, ko smo bili del Jugoslavije, kot pa zdaj, ampak takrat smo bili vsaj prvi kmet na vasi, zdaj smo pa zadnji meščan," je zadnje dogajanje komentiral Mencinger, pa kljub temu meni, da se je predsednica vlade Alenka Bratušek razmeram uspešno prilagajala.

Konkurenčnost na račun minimalne plače
Priporočilo številka 3 pravi, naj Slovenija zagotovi, "da trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, podpirajo konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest". S povečevanjem konkurenčnosti z nižanjem cene dela pa se ne pride daleč, opozarja Mencinger. "Ta ideja o konkurenčnosti bo Evropsko unijo pač uničila in uničila jo je tako rekoč Evropska komisija v desetih letih," je dejal.

Tudi generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar opozarja na nevarnosti, ki jih predstavlja nižanje minimalne plače. "Moramo vedeti, da je meja revščine na 600 evrih, in zaposleni človek, ki bo prejemal neto plačo pod 600 evrov, ne more preživljati ne sebe ne družine. Tako preprosto je to," je dejal.

Medtem ko Mencinger Slovenijo primerja s provinco, pa Regvar uporablja izraz kolonija. Če bi delali kot Kitajci za 120 evrov, bi postali kolonija neke večje države ali skupine držav. "Ampak mi se za to nismo odločili, mi ne želimo biti kolonija in minimalna plača je instrument, kako zaščititi običajnega delavca Mure pred lakoto," je bil jasen Regvar.

Ekonomist Aleksander Kešeljević pa meni, da razpravi o minimalni plači ne gre posvečati velike pozornosti. Minimalna plača, tako Kešeljević, že v imenu pove, da se z njo omogoča razmeroma dostojno življenje. "Mislim, da ni veliko prostora za kakršno koli zniževanje minimalne plače. Tudi če bi znižali minimalne plače, situacija ne bi bila nič boljša," je dejal.

Glede obremenitev zasebnega sektorja in konkurenčnosti pa Kešeljević opozarja, da smo že ukinili davek na izplačane plače, Slovenija je tudi znižala davek na dobiček in ima zdaj enega najnižjih v Evropi. V zadnjih letih se je tako veliko denarja z vidika davčne zakonodaje prelilo v gospodarstvo. Vprašanje pa je, ali so podjetja to izkoristila, meni Kešeljević.

Večina pokojnin pod 600 evri
"Z zmanjševanjem minimalne plače se ne da krepiti notranjega povpraševanja in konkurenčnosti," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in tako opozoril na zapis v prvem bruseljskem priporočilu, ki pravi, naj Slovenija "ohranja rasti naklonjeno potrošnjo". Semolič se je odzval tudi na posredno napoved finančnega ministra Uroša Čuferja, da se bodo znižale tudi pokojnine. Zniževanje pokojnin je napaka, saj slednje realno padajo, že odkar se ne usklajujejo z inflacijo, je dejal in dodal: "Kar 58 odstotkov upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov."

Privatizacija "ideološka stvar"
Evropska komisija Sloveniji priporoča, "naj hitro nadaljuje priprave na napovedano privatizacijo NKBM-ja in do septembra 2013 pripravi ambiciozen časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah".

"Mislim, da je prav, da gre vlada v privatizacijo, saj je državni delež večji kot v primerljivih državah. Pogoj pa je, da ne smemo iti v razprodajo," opozarja Kešeljević, ki sicer meni, da je nujno potrebna sanacija bank, saj Slovenija na tem področju zamuja od dve do tri leta.

Mencinger ima glede privatizacije bank drugačno mnenje. "Ta privatizacija je ideološka stvar, podobno kot je bila tudi nacionalizacija ideološka stvar. V Nemčiji je sorazmerno veliko bank, ki so v lasti dežel in ni z njimi nič narobe. Se pravi, ta ideja, kako bomo vse s privatizacijo rešili, je seveda nesmiselna. Obenem je pa zelo jasno, da bo tako pri NLB-ju kot pri NKBM-ju cena zelo nizka ali pa negativna. Ne pozabiti, da ima NLB še zelo veliko bremen, ki izhajajo iz tistih, ki smo jih pustili na cedilu, to se pravi depozitov ljudi iz drugih republik. Ta problem še ni rešen, bo pa vsak kupec to takoj upošteval."

Če se bo vlada odločila spoštovati časovni potek prodaje bank, ki ga bo morala poslati v Bruselj, bo to pomenilo, da bo prisiljena prodati banke za vsako ceno. "Zato pa pravim, da ne gre za prodajo v sili, ko moraš nekaj prodati, ker si pač zavozil, gre za prisilno prodajo. Ta prisilna prodaja je pa popolnoma ideološka stvar. Ko smo imeli nacionalizacijo, smo imeli komunistični fundamentalizem, zdaj gre pa za neke vrste kapitalistični fundamentalizem, vero, da nekaj moraš narediti ne glede na ceno. Ko so nam nacionalizirali, nas tudi niso vprašali, ali smo zadovoljni s ceno ali nismo," je izpostavil Mencinger.

Tudi MDS opozarja
Vodja misija Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v Sloveniji Antonio Spilimbergo je glede vladnih ukrepov sicer dejal, da gospodarstvu ne bodo koristili. Prej nasprotno. "Javnofinančni sveženj, ki ga predlagajo slovenske oblasti, to presega in bo občutno zavrl že tako šibko gospodarsko dejavnost," je dejal Spilimbergo. "Že nekaj časa nazaj je MDS ugotovil, da te rešitve, ki jih ponuja Evropska unija, ne vodijo nikamor, ampak v propad," pa se je na izjavo Spilimberga odzval Mencinger.

Tudi sindikati menijo, da "ekstremno varčevanje samo poglablja krizo". "MDS je priznal svojo napako novembra lani, moral pa bi jo priznati tudi Bruselj, ker je tudi EU šel predaleč z ekstremnim varčevanjem," je še dejal Semolič na današnji tiskovni konferenci. O vlogi Evropske komisije pri reševanju krize pa je Mencinger dejal sledeče: "Krizo oni obravnavajo kot nekakšen potres, v resnici so pa zelo sodelovali, da je kriza nastala."