Številne države menijo, da v času avstrjskega predsedovanja širitev Unije ne bo ena od glavnih točk, po eni strani, ker naj si povezava še ne bi opomogla od velike širitve leta 2004, ko je vstopilo 10 držav, pa tudi zaradi dejstva, da je avstrijsko javno mnenje najbolj odklonilno do nove širitve.

Če si podrobnje pogledamo nekatere dileme o širitvi Unije, ki jih navaja spletni portal euractiv.com, bi se najprej osredotočili na širitev leta 2004.

Evropa še ni prebavila širitve?
Deset novih članic je bilo za EU predvsem velik finančni zalogaj, kar se je še najbolj izrazilo v sprejemanju finančne perspektive za obdobje 2007-2013. Stare članice so se stežka odrekle svojim deležem, ki so jih dobivale iz kohezijskih skladov. EU naj bi šla po mnenju nekaterih prehitro predaleč, kar naj bi zdaj oviralo nadaljno širitev.

Problem institucionalne ureditve
Nadaljna ovira je tudi institucionalna ureditev Unije, ki trenutno po pogodbi iz Nice omogoča članstvo le 27 članicam. Ustavna pogodba, ki je bila neslavno zavrnjena v Franciji in na Nizozemskem, bi to vprašanje uredila, saj bi priredila institucije tako, da bi bila nadaljna širitev mogoča.

Pred vrati povezave trenutno čakata Romunija in Bolgarija, na dobri poti pa so še Hrvaška in Turčija, kar je skupaj s članicami že 29 držav. Če zdraven prištejemo še Makedonijo, ki je nedavno dobila tudi status kandidatke, ter želje po evropski viziji preostalih Balkanskih držav, pa številka naraste krepko preko 30. Pozabiti ne gre niti evropske velikanke Ukrajine, ki je ozemeljsko največja država na starem kontinentu, in Moldavije.

Utrjevati ali širiti?
Kot posledica tega se krešejo mnenja o tem, da bilo potrebno Unijo bolj notranje utrjevati in poglabljati, ali pa na drugi strani se bolj usmeriti na širitev.

Dileme EU-ja v globalni tekmi
Širitev omejujejo tudi razprave, kakšen model je za EU v globalni tekmi najprimernejši. Na eni strani so zagovorniki liberalnega ekonomskega modela, ki naj bi omogočil lažje lovljenje ostalih svetovnih velesil in lažje uresničevanje lizbonske strategije, ki predvideva, da bi EU postal najmočnejša gospodarska sila do leta 2010, ki se nazadržno približuje.

Nenaklonjeno javno mnenje
V prid širitvi ni tudi javno mnenje, prednjači kot že rečeno Avstrija, pa tudi ekonomska stagnacija v večini članic meče svoja polena pod noge nadaljni širitvi. Negativno vplivajo tudi nenehna prerekanja glede ureditve trgovine, financ in naraščanje protekcionizma in nacionalizma.

Medvladno ali federalno?
V Evropi tudi ni nekakšnega splošnega konsenza o tem, ali bi bilo bolje, da bi ureditev temeljila na federalizmu ali pa na ureditvi, ki temelji v medvladnem dogovarjanju.