Poljski premier Jaroslaw Kaczyinski je dejal, da Poljska, kot kaže, ne bo dosegla, kar je za njih absolutni minimum, zato je čisto mogoče, da bodo vložili veto, saj da ni druge poti. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je nato predlagala, naj 26 držav članic EU-ja opredeli mandat za medvladno konferenco za pogajanja o novi pogodbi EU-ja brez soglasja Poljske. To je menda izzvalo že mnoga ogorčenja med predstavniki Litve, Češke, pa tudi Francije in Velike Britanije.

Do leta 2014 naj bi tako po zadnjem predlogu veljal glasovalni sistem, kot ga je vpeljala Pogodba iz Nice, nato pa bi uvedli sistem dvojne večine, ki je zapisan tudi v besedilu zavrnjene ustavne pogodbe. Dogovor naj bi zadovoljil poljsko zahtevo po spremembi sistema odločanja v Svetu EU-ja in utrl pot za kompromis o novi pogodbi EU-ja. Pogajanja še potekajo.

Poljski predsednik Lech Kaczynski pravi, da je bilo pri preostalih evropskih partnerjih zaenkrat premalo pripravljenosti za popuščanje in da je videti, kot da ni poti ven, za kar mu je tudi žal. O novem osnutku pogodbe, katerega podrobnosti niso znane, so voditelji govorili tudi ob večerji.

Slovenija fleksibilna v pogajanjih
Slovenija se zavzema za čim večjo ohranitev besedila iz ustavne pogodbe, kot nam je v intervjuju zatrdil Janez Lenarčič, državni sekretar na Službi vlade za evropske zadeve, premier Janez Janša, ki zastopa Slovenijo na vrhu, pa poudaril fleksibilnost Slovenije pri iskanju dogovora in izrazil pričakovanje, da bodo to pokazale tudi druge države. "Velikanska večina ključnih odločitev, ki omogočajo, da Evropa stopi naprej z večjimi koraki, bo ohranjena," pravi Janša. Glede njegovega optimizma o rezultatu pogajanj je dejal, da lahko le eno nerešeno vprašanje pokvari celoten optimizem.

Dogovor o "zunanjem ministru" Unije
Voditelji so uspeli doseči dogovor glede spornega imena in funkcije zunanjega ministra EU-ja, ki naj bi nadomestil visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Voditelji so se dogovorili za izraz "visoki predstavnik EU-ja za zunanjo politiko", ki naj bi imel dvojno funkcijo - stalno naj bi predsedoval Svetu za zunanje zadeve in bil eden od podpredsednikov Evropske komisije. Pri delu mu bo pomagala diplomatska služba, ki bo v skupni pristojnosti EU-ja in držav članic.

Visoki predstavnik tako pomeni zlitje funkcije, ki jo ima visoki predstavnik Javier Solana in funkcije komisarja za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko, ki jo opravlja Benita Ferrero-Waldner. Obema mandat poteče leta 2009, ko naj bi v veljavo stopila tudi prenovljena pogodba.

Največji problem sta Velika Britanija in Poljska
Pri doseganju dogovora o spremembi delovanja Unije je poleg Poljske med najbolj problematičnimi tudi Velika Britanija. Slednja ima kar nekaj zadržkov glede dogovora in britanski premier Tony Blair, za katerega je to zadnji evropski vrh, je izpostavil štiri področja, pri katerih ne bodo odstopili od svojih stališč. Tako London noče, da bi zanj veljala listina o temeljnih pravicah, kjer je na široko opredeljena tudi pravica do stavke, ter hoče obdržati nadzor nad pravosodnim sistemom, zunanjo politiko in socialnimi zadevami.

Poljska na drugi strani kot že rečeno ni zadovoljna s svojo vlogo v glasovalnem sistemu, saj meni, da je ta naklonjen velikim državam, kot je Nemčija. Merklova in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta sicer optimistična glede dogajanja, vseeno pa tega ta dan vrha ni pokazal.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker v primeru prevelikih sprememb ustavne pogodbe, iz katere naj bi ta nova izhajala, napoveduje glasovanje proti tej pogodbi.

G. V./B. T.