Foto:
Foto:
Juncker je potrdil dogovor.
Bo reforma oslabila položaj evra?

Dogovor o paktu, mehanizmu, ki zagotavlja stabilnost evroobmočja, je potrdil tudi predsedujoči EU-ju, luksemburški premier Jean Claude Juncker. Doseženo je bilo načelno soglasje, opredeliti pa bo treba še nekatere tehnične podrobnosti.

Bajuk: Pakt je obdržal verodostojnost
Finančni minister Andrej Bajuk je po sestanku menil, da je pakt kljub nekaterim spremembam obdržal verodostojnost. Kot ključno je poudaril načelo, da standarda za proračunski primanjkljaj in javni dolg ostajata nespremenjena. Po ministrovih besedah bo reforma predvsem okrepila preventivni del pakta.

Dogovor na vrhu v Bruslju
Pred tem so finančni ministri 12 držav evroobmočja dosegli kompromis o spremembi pravil glede proračunskega primanjkljaja, ki ga je nato potrdilo še vseh 25 finančnih ministrov EU-ja, tudi slovenski, Andrej Bajuk.
Kompromis morajo na vrhu EU-ja 22. in 23. marca v Bruslju potrditi še voditelji vseh držav članic.

V predlogu naj bi bile upoštevane tudi posebne potrebe Nemčije zaradi stroškov združitve. Zlasti Nemčija in Francija sta v zadnjih letih grobo kršili pravila pakta, ki določa stabilnost evra.

Zadovoljni Schröder
Nemški kancler Gerhard Schröder je zadovoljen z dogovorom o reformi pakta, ki predvideva med relevantne dejavnike pri ocenjevanju proračunskega stanja države šteje tudi združitev Evrope, v kar naj bi bili zajeti tudi stroški združitve Nemčij.

Olajševalne okoliščine
Največji dovoljeni proračunski primanjkljaj ostaja tri odstotke bruto domačega proizvoda. Prav tako tudi meja za javni dolg ostaja pri 60 odstotkih BDP-ja. Bolj pa bodo poslej upoštevali olajševalne okoliščine. Državam, ki bodo prekoračile to mejo, naj bi podaljšali rok za znižanje primanjkljaja.

Luksemburško predsedstvo EU-ja je v soboto članicam posredovalo nov kompromis reforme Pakta stabilnosti, ki naj bi državam omogočil, da oblikujejo lasten seznam olajševalnih okoliščin za proračunsko luknjo. Po predlogu bi lahko dovoljeno mejo za primanjkljaj prestopili le začasno in za minimalen delež.

Ob morebitnem previsokem primanjkljaju bo Evropska komisija za članico pripravila poročilo, pri čemer pa se bo ta lahko sklicevala na olajševalne okoliščine. Med temi so gojenje mednarodne solidarnosti, prizadevanja za dosego evropskih ciljev in združitev Evrope, pa tudi izvajanje temeljitih pokojninskih reform.