Vendar pa je italijansko predsedstvo EU-ja prepričano v njen uspeh: "Do konca leta bomo imeli dogovor o reformi, kajti nobena država ne bo želela prevzeti odgovornosti za propad celotnega projekta," je ob koncu prvega dne zasedanja dejal šef italijanske diplomacije Franco Frattini.

Predlog medvladne konference v terminu med 4. 10. in 13. 12.
Kot podlaga za razpravo je ministrom služil predlog predsedstva, sledeč kateremu naj bi bila medvladna konferenca zelo kratka, potekala naj bi od 4. oktobra do 13. decembra letos, na njej pa vlade 25 držav v osnutek ustavne pogodbe, ki ga je kot podlago za reformo pripravila Konvencija o prihodnosti EU-ja, ne bi bistveno posegle. Predsedstvo je tudi predlagalo zelo konkreten seznam vprašanj, ki naj bi bila sploh obravnavana, vendar je med njimi izrecno zavrnilo razpravo o sestavi Evropske komisije.

To je razburilo predsednika komisije Romana Prodija, ki je terjal tudi obravnavo tega vprašanja, saj po njegovem mnenju v osnutku predložena rešitev, po kateri ima sicer vsaka članica v komisiji svojega komisarja, vendar jih ima glasovalno pravico le 15, ni najboljša. "Vsi komisarji morajo biti enakopravni - to je temelj," je poudaril aktualni predsednik tega telesa, ki v EU-ju zastopa nadnacionalne interese.

Prodija podpirajo manjše članice
Pri tem je Prodi dobil podporo skupine predvsem manjših sedanjih in prihodnjih držav članic na čelu s Finsko. Te druži nezadovoljstvo z osnutkom, zato terjajo nekatere konkretne spremembe, prav tako pa niso zadovoljne z začrtanim urnikom, saj menijo, da je časa za pripravo kakovostne ustave premalo. Nasproti jim stoji skupina večjih držav članic na čelu z Nemčijo in Francijo - zunanji minister prve Joschka Fischer je tako menil, da bo preveliko poseganje v osnutek pogodbe ogrozilo celoten evropski projekt.

Slovenija previdno neopredeljena
Slovenija je v razpravi zavzela dokaj previdno stališče in se ni jasno postavila na nobeno stran, čeprav ji je nekoliko bližje tista, ki vendarle terja določene spremembe. "Celotne ustave ne želimo razdreti, saj bi to povzročilo veliko krizo v Evropi. S predlaganimi rešitvami lahko živimo, vendar bi bili veseli nekaterih izboljšav," je tako dejal zunanji minister Dimitrij Rupel.

Med slednjimi je izpostavil dvig najmanjšega števila evropskih poslancev na državo s štiri na pet, izboljšanje definicije kvalificirane večine, odprto rešitev za Evropsko komisijo, skladno s katero bi se odločitev sprejela po enem mandatu komisije s članom iz vsake od 25 držav, ter jasnejšo definicijo tesnejšega sodelovanja.

Rop o medvladni konferenci še ta mesec
Slovenska vlada sicer dokončnih izhodišč za medvladno konferenco še ni sprejela, temveč bo to storila sredi meseca. Konec septembra pa bo tudi EU dorekel natančen način izvedbe medvladne konference in seznam tem, o katerih bo na njej govora. Na neformalnem zasedanju namreč ministri ne sprejemajo odločitev, temveč v bolj sproščenem vzdušju razpravljajo o najbolj aktualnih vprašanjih. Čas za sprejemanje odločitev bo na rednem zasedanju konec tega meseca.