Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je na skupni konferenci Evropskega parlamenta in državnih parlamentov opozoril na negativne gospodarske in politične posledice, če članice na vrhu, ki bo v Bruslju potekal 21. in 22. junija, ne bodo dosegle premika.

V ločenem intervjuju je opozoril, da je EU pokazal solidarnost ob poljskih težavah z Rusijo glede uvoza mesa in ob energetski oskrbi, zato bi morala tudi Varšava izkazati več volje za dogovor, saj je "solidarnost dvosmeren proces".

Poljski premier Jaroslaw Kaczynski je namreč zagrozil, da bo država na vrhu z vetom preprečila vsakršen dogovor o ustavi, ki Poljski ne bi namenil več glasovalnih pravic, kot ji jih namenja trenutni dogovor, ratificiran v 18 državah, ki pa zaradi blokade na referendumih v Franciji in na Nizozemskem ni nikoli začel veljati.

Nova ustava potrebna za reševanje novih vprašanj
Nemški zunanji minister Frank Walter Steinmeier kljub retoriki iz Varšave ostaja optimističen. Opozoril je, da se morajo za dogovor vsi soudeleženi v procesu "premakniti." Oba z Barrosom sta pred predstavniki evropskih parlamentov opozorila, da nova pogodba Evropi omogoča nove in enotne delovne temelje za vprašanja, kot so vprašanja podnebnih sprememb, energetike ali reševanja mednarodnih kriz. Le z novo ustavo bo EU postal bolj demokratičen, transparenten in učinkovit, še opozarjata.

Cukjati: Niso se hecali, apak so mislili resno
Svoje upanje, da bodo dosegli dogovor, je izrazil tudi slovenski predsednik DZ-ja France Cukjati, ki je opozoril, da se parlamenti, ki so ustavo že ratificirali, "niso hecali, ampak so mislili resno". Izrazil je upanje, da bo vrh Unije prihodnji teden uspešno začrtal pot naprej. "Upam, da ne bomo dobili Evrope dveh hitrosti, a boljše to, kot pa nobena Evropa," je poudaril in dodal, da mora vrh "določiti jasen scenarij nadaljnjih potekov", saj je "treba zgodbo enkrat zaključiti".

Optimistično pričakovanje uspeha je izrazil tudi italijanski premier Romano Prodi.

Poljska si želi večji kos torte
Poljska, ki ima po za zdaj še veljavni pogodbi iz Nice več glasovalnih pravic kot v osnutku ustave, zahteva, da se upošteva njen predlog kvadratnega korena. Ta bi vsaki članici namenil toliko glasov v Svetu EU-ja, kolikor znaša kvadratni koren njenega prebivalstva. Nemčija z 82 milijoni ljudi bi tako dobila devet glasov, Poljska z 38 milijoni pa šest. Kritiki opozarjajo, da bi tak sistem namenil predvsem moč največjim članicam, Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, pridobile pa bi Poljska, Španija in Romunija. Zdajšnji osnutek ustave sicer predvideva sistem dvojne večine, ki upošteva tako ozemeljsko kot prebivalstveno velikost posamezne članice.