Predlog uredbe, o katerem so se dogovorili ministri, tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, predvideva obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času, ko je ta največja. Gre za najmanj deset odstotkov ur največje porabe med 1. decembrom letos in 31. marcem prihodnje leto.

Uredba obenem vsebuje tudi prostovoljno zmanjšanje celotne mesečne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo v istem mesecu v zadnjih petih letih. To bo veljalo za obdobje med 1. novembrom in 31. marcem.

Sorodna novica Kumer: Slovenija bi si lahko v kratkem zagotovila plin iz Alžirije

Predlog predvideva še omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike. Med drugim bo to veljalo za obnovljive vire energije, jedrsko energijo in lignit, in sicer do 30. junija 2023, so sporočili iz Sveta EU.

Uvedba t. i. solidarnostnega prispevka

Uredba pa uvaja še t. i. solidarnostni prispevek, ki bi ga plačevala podjetja, ki delujejo v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju. Pri izračunu prispevka bi upoštevali obdavčljivi dobiček v fiskalnem letu 2022 in/ali 2023. Če bo ta za najmanj 20 odstotkov večji od letnega povprečja po letu 2018, bi prispevek znašal najmanj 33 odstotkov presežka.

Članice bodo lahko obdržale enakovredne nacionalne ukrepe, pri čemer morajo biti skladni s cilji uredbe, so navedli na Svetu EU-ja.

Sredstva, pridobljena z zadnjima dvema ukrepoma, bi bila namenjena pomoči gospodinjstvom in gospodarstvu pri spoprijemanju z visokimi cenami energije.

Začasni ukrepi, ki bodo veljali do konca decembra 2023

Predlog bodo zdaj države članice predvidoma potrdile po pisnem postopku, ki naj bi se končal konec prihodnjega tedna. Gre za začasne ukrepe, ki bodo veljali od 1. decembra letos do 31. decembra 2023, obdobje veljavnosti je drugačno za zmanjšanje porabe elektrike in omejitev prihodkov energetskih podjetij.

Več ministrov je sicer že pred zasedanjem poudarilo, da gre zgolj za prvi korak in da bodo potrebni nadaljnji ukrepi.

"Ne smemo se ustaviti tu. Smo v energetski vojni z Rusijo, zima prihaja, in ukrepati moramo zdaj. Od komisije pričakujem, da čim prej predstavi dodatne predloge, predvsem, kako znižati ceno plina in kako zagotoviti pomoč industriji," je poudaril češki minister za industrijo Jozef Sikela, ki vodi zasedanje.

Da je zadovoljen s temi ukrepi, vendar pa ti še niso zadostni, pa je ob prihodu povedal tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Razpravo o nadaljnjih ukrepih so začeli po potrditvi predloga uredbe. Na dnevnem redu pa imajo tudi incidente na plinovodih Severni tok, iz katerih uhaja plin.