Evropska komisija v poročilu o konkurenčnosti, ki upošteva proizvodno produktivnost, ustvarjen izvoz, inovacije in trajnostni razvoj, poslovno okolje in infrastrukturo ter finance in naložbe, ugotavlja, da so države članice izboljšale podporo malim in srednje velikim podjetjem ter reformirale javno upravo.

Države se še naprej preusmerjajo k bolj na znanju temelječem gospodarstvu, za katero sta značilni krepitev produktivnosti dela in visoko kvalificirana delovna sila. Prav tako so pristopile k reformam, katerih namen je izboljšati napovedi gospodarstva in okrepiti njegovo konkurenčnost.

Na splošno gledano Evropska unija glede na poročilo opaža boljše rezultate na področju inovativnosti, vendar pa se je zmanjševanje razlik med bolj in manj inovativnimi državami upočasnilo. Prepad med inovativnostjo držav je zlasti posledica različnih načinov, na katere so se vlade lotile reševanja gospodarske krize, so pojasnili v Bruslju.

V EU-ju je še vedno veliko izzivov na področju promocije zasebnih raziskav in izboljšanja konkurenčnosti v omrežnih industrijah (energetika, telekomunikacije, transport). V večini držav članic pa se je poslabšal dostop do finančnih virov, in sicer zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Posojilni krč in majhno povpraševanje v Sloveniji
V povezavi s Slovenijo je Evropska komisija ocenila, da je kriza poslabšala perspektive naših podjetij. Podjetja, zlasti mala in srednje velika, imajo zelo otežen dostop do finančnih virov. Posebno težavo naj bi predstavljala prav posojilni krč in majhno povpraševanje.

Izziv Slovenije je ostati na poti proizvodnje izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter zagotoviti vzdržnejše gospodarstvo.

Obstoječe poslovno in konkurenčno okolje v Sloveniji zavira tuje neposredne investicije; bolj konkurenčno okolje bi lahko okrepilo naložbe, so prepričani v Bruslju. Kot so dodali, pa bo poslovno okolje v Sloveniji imelo pozitivne posledice, ko bo sledila polna implementacija evropskega akta za mala podjetja. V tem kontekstu so omenili krajše plačilne roke in racionalizacijo prostorskega načrtovanja.

Delež visoko kvalificirane delovne sile se je medtem v Sloveniji po letu 2006 povečal, na poti proti gospodarstvu, bolj temelječem na znanju, pa bo potrebnega še veliko truda, je sklenila Komisija.