Letos pričakuje 1,9-odstotno inflacijo, prihodnje leto pa 1,5-odstotno.

Gospodarska rast območja z evrom naj bi bila letos 4,6-odstotna, prihodnje leto pa naj bi bila od te višja še za 0,1-odstotne točke, so sporočili iz ECB-ja.

V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi napovedmi ECB-ja je bila napoved gospodarske dejavnosti za leti 2021 in 2022 popravljena navzgor s štiriodstotne oziroma 4,1-odstotne. Za leto 2023 je ostala nespremenjena.

Ocena inflacije je glede na marčna pričakovanja tokrat za vsa tri obravnavana leta višja.

ECB cilja na inflacijo tik pod dvema odstotkoma. Območje evra je sicer maja ta inflacijski cilj preseglo. Po prvi oceni Eurostata iz prejšnjega tedna so se cene na letni ravni zvišale za natanko dva odstotka. A v Frankfurtu menijo, da gre zgolj za prehoden pojav zaradi posledic pandemije.

Ob rasti stopnje inflacije, ki jo spodbujata gospodarsko okrevanje po pandemiji covida-19 in višja državna potrošnja, se vlagatelji bojijo zaostritve denarne politike s po možnosti čimprejšnjim zvišanjem obrestnih mer. To utegne škodovati borzam vrednostnih papirjev, saj bi v tem primeru znova postale privlačnejše druge oblike naložb.

Na današnji seji je svet ECB-ja sklenil potrditi zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike, so sporočili iz banke. Po besedah predsednice ECB-ja Christine Lagarde je za zaostrovanje finančnih pogojev še prezgodaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.