Ob še vedno veliki negotovosti glede hitrosti izhoda iz pandemične krize je Svet ECB po decembrski okrepitvi orodij v boju proti posledicam pandemije covida-19 tokrat potrdil spodbujevalno denarno politiko.

Svet je decembra PEPP povečal za 500 milijard evrov, na 1850 milijard evrov in ga podaljšal do marca 2022. Med drugim je prilagodil tudi operacije dolgoročnega refinanciranja bank, v okviru katerih lahko bančne ustanove pridejo do ugodnih posojil, ob tem pa napovedal štiri dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji.

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je sklenil, da "zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike" potrdi. Centralne banke evrosistema bodo tako nadaljevale neto nakupe v okviru PEPP-ja vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ECB-ja ne presodi, da je koronska kriza končana.

Svet ECB-ja bo znova investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev

Kot je svet napovedal v izjavi, se bodo nakupi v okviru PEPP-ja izvajali s ciljem ohranjati ugodne pogoje financiranja v celotnem obdobju pandemije. Če bo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati z nakupi, ki ne izčrpajo celotnega obsega programa, tega ni treba izkoristiti v celoti, je dodal.

Obenem je napovedal, da je mogoče obseg nakupov prilagoditi na novo, če bi se izkazalo, da je potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja.

Svet ECB-ja bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru PEPP-ja, znova investiral še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru bo postopno zmanjševanje nakopičenega portfelja vrednostnih papirjev v okviru tega programa potekalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike, so poudarili.

Neto nakupi v okviru siceršnjega programa nakupa obveznic bodo medtem še naprej potekali v mesečnem obsegu 20 milijard evrov. Svet ECB-ja še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo treba, da se okrepi spodbujevalni učinek obrestnih mer in da se bodo končali, tik preden svet začne dvigovati obrestne mere.

Svet ECB-ja namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti vnovič investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začela dvigovati ključne obrestne mere ECB-ja, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Sorodna novica Balonček? Seveda, a še se ga da napihniti!

Obresti nespremenjene

Nespremenjene na zgodovinsko nizkih ravneh ostajajo tudi obrestne mere, in sicer ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih.

Nespremenjena ostaja tudi obrestna mera za mejno posojanje, ki znaša 0,25 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa je -0,5 odstotka.

Svet ECB-ja pričakuje, da bodo obrestne mere ostale na zdajšnji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne bodo približali ravni, ki je dovolj blizu srednjeročnemu cilju letne inflacije tik pod dvema odstotkoma in se takšno približevanje dosledno ne bo odrazilo v gibanju osnovne inflacije.

Kreditiranje odprto

Svet bo še naprej zagotavljal tudi obsežno likvidnost z decembra prilagojenimi operacijami refinanciranja. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ostaja po navedbah sveta privlačen vir financiranja za banke, kar podpira kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

Svet ECB-ja je ob koncu dodal zagotovilo, da ostaja osrednji organ evrske denarne politike pripravljen, da ustrezno prilagodi vsa svoja orodja, da bi zagotovil vzdržno gibanje inflacije proti srednjeročnemu cilju.