Newyorški indeks S & P 500 od divjih marčevskih padcev neutrudno pridobiva vrednost. Avgusta se je povzpel še za sedem odstotkov (najboljši avgust po letu 1986) in zadnje dni redno postavlja sveže rekorde. Dokler centralne banke s polno paro dolivajo likvidnost v finančni sistem (laično rečeno: tiskajo denar), se za bikovska gibanja najbrž ni treba bati, a to še ne pomeni premočrtne rasti. Pričakovati je tudi kakšen večji popravek, in kar nekaj analitikov opozarja, da ga bomo videli že v tem mesecu. Pričakujemo lahko večjo volatilnost (indeksi bodo izraziteje spreminjali svojo vrednost), popravek navzdol bi bil lahko tudi 10-odstoten. Po takšni rasti (S & P 500 je od 23. marca poskočil za več kot 50 odstotkov) je seveda to normalen in pravzaprav zaželen pojav. Kupci, ki želijo ta trenutek vstopiti na trg, naj zato raje počakajo na pocenitev in potem skočijo na vlak.

Evro vreden skoraj 1,20 dolarja
Indeks S & P 500 se je sicer včeraj utrdil nad 3500 točkami, tehnološki Nasdaq pa se je le na 70 točk približal meji 12 tisoč točk. Applove delnice po cepitvi (1:4) nadaljujejo rast, podražile so se še za štiri odstotke (tečaj je 134 dolarjev). Zanimiva gibanja lahko opazujemo na deviznih trgih. Čeprav je bilo evropsko gospodarstvo v drugem letošnjem četrtletju še nekoliko bolj prizadeto kot ameriško (španski BDP je denimo strmoglavil za 22 odstotkov v primerjavi z istim lanskim trimesečjem), čeprav Evropa še zdaleč ni opravila z epidemijo in čeprav bodo evrske obresti še lep čas ničelne (oz. negativne), dolar vidno izgublja. Včeraj dopoldne je evru le še malenkost manjkalo do meje 1,20 dolarja, saj je bilo treba za evropsko valuto plačati 1,1997 dolarja, kar je največ po marcu 2018. Spomnimo, da je letos marca, na začetku koronske krize, vrednost evra padla na 1,0636 dolarja.

Spet deflacija v evrskem območju

V zadnjem tednu na drsenje dolarja vpliva predvsem Fedova odločitev, da bo spodbudil inflacijo, ki bo lahko v ZDA za daljše obdobje presegla ciljna dva odstotka. Toda na drugi strani so vse glasnejša ugibanja, da bo morala tudi Evropska centralna banka poseči po novih ukrepih. Včeraj je namreč malce šokiral podatek, da ima evrsko območje po štirih letih spet deflacijo. Avgusta je bila namreč splošna raven cen v primerjavi z lanskim avgustom nižja za 0,2 odstotka, potem ko je bila julija inflacija še 0,4-odstotna. Osnovna inflacija (ta ne upošteva hrane in energentov) je bila 0,4-odstotna (julija pa 1,2-odstotna) in s tem najnižja po začetku izračunavanja leta 2001. ECB, ki meri na inflacijo blizu dveh odstotkov, utegne do konca leta še za 500 milijard evrov zvišati vrednost pandemičnega programa odkupov obveznic ( PEPP), ki je trenutno vreden 1,35 bilijona evrov in naj bi se iztekel junija 2021.

Eter najvišje v zadnjih dveh letih
Na trgu kriptovalut je spet živahno, tržna kapitalizacija (market cap) se približuje 400 milijardam. Bitcoin je včeraj presegel vrednost 12 tisoč dolarjev. To se je zgodilo četrtič letos, a potem ni bilo več moči za nove letošnje rekorde. V zadnjem tednu se je kar za 25 odstotkov zvišala vrednost druge največje kriptovalute etra. Cena je šla do 480 dolarjev, s čimer se je tržna kapitalizacija te kriptovalute povzpela nad 50 milijard dolarjev. Podatki kažejo, da je bilo na omrežju ethereum avgusta dnevno v povprečju 1,2 milijona transakcij, kar je močna rast v primerjavi z januarjem (0,42 milijona). Več kot je transakcij, večje je povpraševanje po kriptovaluti eter, s katero uporabniki plačujejo stroške transakcij na tem omrežju.