V predsedniški izjavi, ki jo je objavilo špansko predsedstvo EU-ja, piše, da mora Zahodni Balkan okrepiti svoje napore za izpolnitev nujno potrebnih pogojev na poti v EU. Največje ovire na tej poti so povezane z vladavino prava, reformami javne uprave ter bojom proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Sarajevo je gostilo srečanje, ki naj bi potrdilo evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. V nasprotju z nedavnim vrhom na Brdu pri Kranju, ki se ga predstavnik Srbije, presednik Boris Tadić ni želel udeležiti, ker je Kosovo sodelovalo kot neodvisna država, so v Sarajevo pripotovali vodje diplomacij obeh držav, tako Srbije kot Kosova.

Špansko predsedstvo EU-ja, ki je organiziralo konferenco, je namreč doseglo kompromis, po katerem so bile v konferenčni dvorani prepovedane nacionalne zastave, udeleženci pa celo niso predstavljeni z imeni držav, iz katerih prihajajo, temveč izključno z lastnimi imeni.

Številni visoki udeleženci
Srečanje se je začelo s pogovori vodij delegacij držav članic EU-ja in predstavnikov ZDA, Rusije in Turčije, v ospredju pa so bili odnosi med EU-jem in Zahodnim Balkanom. V Sarajevo je prišlo 48 visokih delegacij, med drugim visoka zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton, komisar za širitev Štefan Füle in namestnik ameriške državne sekretarke James Steinberg.

Poleg zunanjih ministrov držav članic EU-ja - iz Slovenije je na konferenco prišel zunanji minister Samuel Žbogar - in držav v regiji ter visokih predstavnikov ZDA, Rusije in Turčije se pogovorov udeležujejo tudi predstavniki OVSE-ja, Sveta Evrope in zveze Nato.

"Odnosi so boljši"
Ashtonova je sporočila, da je integracija Zahodnega Balkana v EU-ju eden izmed zadnjih izzivov pri izgradnji demokratične in enotne Evrope. Konferenca je po njenem mnenju priložnost, da EU potrdi trdno opredelitev za vso regijo.

"Odnosi v regiji so boljši, kot so bili dolgo časa in ta konferenca lahko še dodatno podpira ta napredek," je dejala visoka predstavnica EU-ja in dodala, da je konferenca tudi edinstvena priložnost za BiH, da promovira in opogumi regionalno sodelovanje, glede na to, da bo v središču pozornosti evropskih politikov in medijev.

Znak povečanega zanimanja za Zahodni Balkan
Za Žbogarja je sarajevska konferenca pokazatelj nekega novega in povečanega zanimanja EU-ja za Zahodni Balkan. Po njegovih besedah je prav, da EU namenja več voditeljstva na Zahodnem Balkanu v primerjavi s prejšnjimi leti, ob tem pa je spomnil, da so se članice EU-ja lani zelo trudile, da bi se spet več ukvarjale z Zahodnim Balkanom.

Žbogar je prepričan, da je prav, da EU diktira tempo in smer urejanja razmer na Zahodnem Balkanu, ker je regija del Evrope, države Zahodnega Balkana pa bodo članice EU-ja. Minister je zatrdil, da bo Slovenija še naprej pomagala državam Zahodnega Balkana pri njihovem približevanju EU-ju vsake države posebej.

"Bomo glas EU-ja na Zahodnem Balkanu in glas Zahodnega Balkana v EU-ju," je dejal Žbogar, ki je izpostavil, da je prav Slovenija "potiskala žogo naprej" v primeru liberalizacije vizumskega režima za države Zahodnega Balkana. Napovedal je, da bo Slovenija pomagala pri srbski prošnji za članstvo v EU-ju, začetku makedonskih pogajanj ter v odnosih med Srbijo in Kosovom.