Pahor se mudi na enodnevnem uradnem obisku, spremlja pa ga močna vladna in gospodarska delegacija, v kateri so štirje ministri (Samuel Žbogar, Matej Lahovnik, Patrick Vlačič in Boštjan Žekš) in okoli 130 gospodarstvenikov.

Po pogovorih z Nikolo Špirićem, predsedujočim svetu ministrov Bosne in Hercegovine, je Pahor dejal, da si Slovenija želi, da bi po izpolnitvi zadnjega pogoja, imenovanja direktorja direktorata BiH-a za koordinacijo policijskih teles, še pred poletjem izvedli liberalizacijo viznega režima za državljane BiH-a za vstop v schengen.

Špirić je napovedal, da bo ta pogoj kmalu izpolnjen, in izrazil upanje, da bo mednarodna konferenca o Zahodnem Balkanu, ki bo potekala 20. marca na Brdu pri Kranju, priložnost, da bo sam udeležence lahko seznanil z napredkom njegove države v tem procesu.

Govor tudi o varčevalcih Ljubljanske banke
Slovenskega kolega je seznanil tudi z razmerami v BiH-u in s približevanjem države Evropski uniji in zvezi Nato. Govorila sta tudi o odprtem vprašanju dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke. Glede reševanja tega vprašanja imata državi različni stališči, saj Ljubljana vztraja pri reševanju v okviru nasledstva na pogajanjih v Baslu, Sarajevo pa si želi dvostranske rešitve. Kljub temu sta oba premierja poudarila pomen pripravljenosti na pogovore in na to, da državi vidita možnost za njegovo rešitev.

Pahor bo obiskal tudi parlament in se sestal s Slovenci, ki živijo v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Poleg tega se bo udeležil odprtja nove proizvodne linije družbe Uniklima, ki deluje pod okriljem slovenske korporacije Hydria IMP Klima. S Špirićem bosta podpisala tudi memorandum o tehnični pomoči.

Slovenija, ki podpira širitev Evropske unije na Zahodni Balkan in širitev Nata, se zavzema za to, da bi BiH na aprilskem zasedanju zunanjih ministrov Nata dobil akcijski načrt za članstvo.