Agencija RS za okolje je v letih 2009-2015 izvedla največji projekt za spremljanje stanja okolja v Sloveniji. Projekt za Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve oz. BOBER, v vrednosti 33 milijonov evrov, je finančno podprl tudi EU. Zaradi dejavnosti in doseženih ciljev projekta je Slovenija izboljšala infrastrukturo, ki danes omogoča natančnejše napovedi vremena in stanja voda.

Hidrolog Janez Polajnar pravi, da imamo v Sloveniji sicer za zdaj dovolj vode, a vendarle dodaja: "Kljub temu ugotavljamo, da je pri nas manj vode kot pred 30, 40 leti. To je predvsem zaradi milejših zim, manj debele snežne odeje v visokogorju, zaradi pomanjkanja snežnice pa so se spremenili tudi nekateri rečni režimi slovenskih rek. Izostajajo npr. značilni spomladanski viški vodnatosti. Večkrat se zgodi, da se zimski količinski primanjkljaj zavleče vse do poletja. V jeseni pa se običajno soočamo z viški vode in hkrati s poplavami."

Velik korak k večji zaščiti in dobremu gospodarjenju slovenskega vodnega okolja so naredili na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so pred desetimi leti zasnovali največji projekt za spremljanje stanja okolja pri nas. Projekt z naslovom Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji je bil uresničen v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.

Projekt za Boljše Opazovanje in za Boljše Ekološke Rešitve oz. BOBER je v letih 2009-2015 izvedla Agencija Republike Slovenije za okolje. Po besedah vodje projekta, namestnika generalnega direktorja Gregorja Sluge, je bil projekt namenjen "izboljšanju poznavanja stanja in napovedovanja količin v vodnem krogu, s poudarkom na ekstremnih vodnih dogodkih, tj. poplavah in sušah; na splošno pa je projekt ponudil odgovore na vprašanja, povezana s preskrbo s pitno vodo, podatke za boljše prostorsko načrtovanje in za trajnostno rabo vode, predvsem v gospodarskih dejavnostih, kot sta kmetijstvo in energetika".

BOBER pretežno infrastrukturni projekt
Po besedah Sluge je bil BOBER pretežno infrastrukturni projekt, ki je v prvi vrsti pripomogel k večjemu poznavanju slovenskega vodnega okolja, ki ga Arso obravnava v smislu količine in kakovosti voda. V šestih letih je naša država v okviru projekta pridobila kar 281 različnih merilnih postaj, kar pa ni bila edina nadgradnja takratnega infrastrukturnega sistema.

"Pridobili smo tako meteorološke kot hidrološke merilne postaje in tiste za spremljanje podzemnih voda. Velika pridobitev je tudi nov radarski center na Pasji ravni. Na področju podatkov je vidna razlika v pogostosti in raznolikosti. Poleg tega smo pridobili orodja za obravnavanje vodnega kroga, pri čemer velja izpostaviti hidrološki prognostični model, s katerim lahko mnogo bolje napovemo verjetnost poplav in manjših razlivanj vodotokov, ter orodja za spremljanje suše, s katerimi na podlagi vodne bilance in vremenskih modelov predvidimo dolgotrajnost in moč suše," rezultate pojasnjuje vodja projekta BOBER Sluga.

Čeprav se je projekt BOBER, ki je dosegel vse svoje cilje, že končal, pa Arso dejavnosti, zlasti na področju pridobljenih novih podatkov o slovenskem vodnem okolju, nadaljuje.

"Ekstremni pojavi se v zadnjih desetih, petnajstih letih gostijo"
Kakovostnejša analiza preteklih razmer, boljše poznavanje trenutnega stanja ozračja in voda ter posodobljena merilna mreža hidroloških postaj pa Agenciji RS za okolje, kot že omenjeno, omogoča učinkovitejše napovedovanje izrednih hidroloških razmer in opozarjanje nanje. Tako s poplavami kot sušo se v Sloveniji namreč soočamo že od nekdaj, pravi hidrolog Arsa Polajnar in ob tem dodaja: "Podatki kažejo, da se ti ekstremni pojavi v zadnjih desetih, petnajstih letih gostijo, tudi njihova jakost je močnejša, kar pripisujemo tudi posledicam podnebnih sprememb zaradi vse večjega segrevanja na globalni ravni. V prihodnosti pričakujemo, da bodo tako hidrološki ekstremi, zlasti hudourniške poplave v poletnem in jesenskem času, kot suše pogostejši. Velika verjetnost je, da bodo ti pojavi tudi silovitejši, kot smo jih bili vajeni do zdaj."

Stroški projekta BOBER, s katerim je Slovenija naredila korak proti dolgoročnejši okoljski viziji in razvoju države, so znašali 33 milijonov evrov. Od tega je 85 odstotkov sredstev prispeval evropski Kohezijski sklad.