Nova pogodba EU-ja med drugim uvaja predsednika Evropskega sveta z 2,5-letnim mandatom in visokega predstavnika EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko. Foto: EPA
Nova pogodba EU-ja med drugim uvaja predsednika Evropskega sveta z 2,5-letnim mandatom in visokega predstavnika EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko. Foto: EPA
Lizbonska pogodba
Nova pogodba, ki se bo imenovala Lizbonska pogodba, prinaša tudi jasnejšo razdelitev pristojnosti med EU-jem in članicami ter krepi vlogo Evropskega parlamenta. Foto: EPA

Nekateri poslanci so celo prepričani, da je nova pogodba v primerjavi s staro korak nazaj. V Evropski ljudski stranki (EPP) menijo, da je treba prednosti nove pogodbe zdaj razložiti državljanom EU-ja, medtem ko socialisti (PES) trdijo, da bo Evropa zdaj delovala bolj transparentno.

Liberalci kritični do besedila
Iz vrst liberalcev (ALDE) je slišati očitke, da so nacionalni interesi razvodeneli besedilo nove pogodbe, njihov poslanec Graham Watson pa je celo dejal, da preprostejše pogodbe, potem ko jo je "mesarilo" 27 članic EU-ja, ni bilo pričakovati.

Dogovor o novi, reformni pogodbi so voditelji članic dosegli pretekli petek. Pogodba je nadomestila propadlo ustavno pogodbo EU-ja, ki so jo leta 2005 na referendumih zavrnili Nizozemci in Francozi. Novi dokument ohranja ključne rešitve prejšnje pogodbe, ne vključuje pa omembe simbolov in listine o temeljnih pravicah.

Slovenski EU-poslanci so s pogodbo zadovoljni
Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so z dogovorom o pogodbi zadovoljni in menijo, da prinaša izhod iz krize, nadaljevanje evropske prihodnosti in nadaljnjo širitev EU-ja.

Pogodba, ki se bo imenovala Lizbonska pogodba, naj bi bila podpisana 13. decembra, v veljavo pa bo, če bo prestala ratifikacijo v vseh članicah, stopila 1. januarja 2009.