Leta 2002 je bil izvoljen za predsednika Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), na julijskih volitvah pa bo eden od kandidatov za predsednika Evropskega parlamenta. Pri tem je sploh prvi kandidat v zgodovini EP-ja, ki v ta namen vodi javno volilno kampanjo. Graham Watson je za MMC odgovoril na nekaj vprašanj.

Ste eden od kandidatov za predsednika Evropskega parlamenta. Katere bodo vaše prednostne naloge, če boste izvoljeni?
Evropski parlament potrebuje predsednika z izdelanim okvirom idej, ki bodo izboljšale institucijo kot tako. Mojih pet ožjih prednostnih nalog bi bilo povečanje profila Evropskega parlamenta, izboljšanje njegove javne podobe, ponovno zbližanje parlamenta z evropskimi državljani, povečanje transparentnosti ter spodbujanje človekovih pravic v Evropi in drugod.

Predsednik Evropskega parlamenta je pogosto izvoljen na podlagi dogovora med EPP-ED in Skupino socialdemokratov. Bi bilo po vašem mnenju bolj pravično, če bi evropski poslanci kandidata izbrali po svoji volji?
Govorice o tajnih odločitvah Evropskega parlamenta večinoma nimajo resnične podlage, a v primeru predsedstva Evropskega parlamenta so na žalost točne. Trenutno uveljavljen postopek izbire predsednika parlamenta temelji na dogovoru med EPP-jem in Skupino socialdemokratov, kjer si levi in desni razdelijo po en dvoinpolletni predsedniški mandat.
Ker za predsednika parlamenta ne poteka predvolilna kampanja, se o vlogi in prioritetah predsednika EP-ja nikoli javno ne razpravlja. Tako se resnične sposobnosti posameznega kandidata, da doseže določene rezultate, preprosto prezre. Sem prvi kandidat v zgodovini EP-ja, ki vodi javno kampanjo, saj verjamem, da bi moral biti predsednik izbran na podlagi zaslug in ne preprostega medstrankarskega dogovora.

Evropski poslanec ste od leta 1994 in Evropska unija se je od takrat precej spremenila. Zakaj so bile zadnje širitve (1995, 2004, 2007) pomembne za EU? Se vam Evropska unija danes zdi močnejša kot pred petnajstimi leti?
Politika širitve je bila najuspešnejša politika Evropske unije v zadnjih dvajsetih letih. Ne samo, da je Evropa ponovno združena, temveč smo danes tudi močnejši. Poglejte na primer, kako je EU-ju uspelo ustaviti ruske tanke pred Tbilisijem, ohraniti konkurenčnost evropskih bank in sprejeti pomemben sporazum o podnebnih spremembah konec lanskega leta. Vsi ti dosežki so dokaz enotnosti in določenega cilja, ki sta še toliko bolj izjemna glede na zastarel sistem odločanja, na podlagi katerega delujemo. Lizbonska pogodba bo s poenostavitvijo pravil in pripravo na prihodnje širitve Evropo še okrepila.

Volilna udeležba na junijskih volitvah je bila znova le 43,24%, kar je dokaz določene odtujenosti med EU-jem in evropskimi državljani. Kako bi po vašem mnenju Evropsko unijo lahko približali Evropejcem?
Upadanje volilne udeležbe je znak, da tradicionalne tehnike komunikacije ne morejo več pritegniti javnega zanimanja za politiko Evropske unije. Ponovno moramo premisliti strategijo. Najprej bi morale evropske volitve resnično postati vseevropske. Sedemindvajset kampanj na državni ravni bi morala nadomestiti enotna evropska kampanja in leta 2014 bi morali biti evropski poslanci izvoljeni na panevropski listi. Poleg tega bi morali razmisliti o možnosti, da bi evropske komisarje izvolili glede na razvrstitev izvoljenih poslancev. Na ta način bi volivci videli neposredno povezavo med njihovo odločitvijo in politiko evropskega izvršilnega organa. In končno bi morale Evronovice postati javna postaja, ki bi evropskim volivcem omogočala boljšo informiranost o evropskih zadevah.

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnosti?
Spopasti se moramo z izzivom preobrnitve trenda naraščujočega evroskepticizma v članicah Evropske unije. Najboljši način za to je, da sestavimo koalicijo, ki bo spodbujala evropske vrednote, in to ne le znotraj same Evropske unije. Evropske članice dosegajo soglasja glede mnogih pomembnih izzivov, s katerimi se danes srečujemo – od ohranjanja človekovih pravic, spopadanja s podnebnimi spremembami do preprečevanja čezmejnega kriminala itd. Članice se zavedajo, da medsebojno povezovanje in soodelovanje omogočata spopadanje z omenjenimi izzivi na način, ki je bil do zdaj nepredstavljiv. Verjamem, da bi moral EU samozavestno zagovarjati skupne vrednote in odločitve zunaj svojih trenutnih meja. Ko bodo Evropejci videli, da imajo evropski voditelji trdna načela in voljo za njihovo resnično izvajanje, se bo javno zaupanje v evropski projekt ponovno povečalo.

Aia Helena Brnič, MMC-jeva poročevalka iz Bruslja