Mehanizem so zagnali na ustanovnem zasedanju sveta guvernerjev ESM-ja, finančnih ministrov članic območja skupne evropske valute, ki se ga je udeležil tudi slovenski finančni minister Janez Šušteršič. ESM naj bi bil ključno orožje v boju proti krizi.

Vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je opozoril, da vse težave še zdaleč niso rešene, vseeno pa je dejal, da je "danes dober dan za Evropo". Po njegovih besedah je zagon ESM-ja zgodovinski mejnik pri oblikovanju prihodnosti evropske monetarne unije.

Območje ima zdaj "stalen in učinkovit požarni zid", ki je ključen gradnik v strategiji za zagotavljanje finančne stabilnosti, je še dejal.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes "manj pesimističen" glede prihodnosti evra, kot je bil pred enim letom, a tudi on opozarja, da je do končne rešitve dolžniške krize še dolga pot.

Ratifikacija fiskalnega pakta pogoj za pomoč
ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala in 500 milijard posojilne zmožnosti. Kapital je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov, prva obroka vplačanega kapitala, 32 milijard evrov, je treba zagotoviti ta mesec.

Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,428 odstotka oziroma 2,99 milijarde evrov. V ESM bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov, ta mesec 137 milijonov.

Državam v težavah bo lahko ESM pomagal na štiri načine: s posojili, z dokapitalizacijo bank prek posojil vladam, s preventivno posojilno linijo ter s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Pomoč iz ESM-ja lahko dobi samo 17 članic evrskega območja evra, vsako pomoč pa bodo spremljali pogoji, primerni pomoči. Od marca prihodnje leto bo prvi pogoj za dodelitev pomoči ratifikacija fiskalnega pakta.

V primerjavi s posojili iz začasnega mehanizma EFSF so posojila iz ESM-ja namenjena neposredno državi v težavah in ne bodo šla skozi roke drugih članic območja evra ter tako ne bodo povečevala njihovega javnega dolga.

Slovenijo omenjajo vse pogostoje
Avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je ob prihodu na ustanovno zasedanje v Luksemburgu omenila Slovenijo kot naslednjo državo, ki bo potrebovala pomoč iz ESM-ja.

Na vprašanje o prvih nalogah, ki čakajo ESM, je odgovorila, da ima ta mehanizem dovolj moči za spopad s težavami, na primer za pomoč Cipru, tudi če bi ta zanjo zaprosil takoj.

V isti sapi kot Ciper je Fekterjeva dvakrat samoiniciativno omenila tudi Slovenijo, ki sicer ni na dnevnem redu današnjega zasedanja evroskupine, ki bo sledilo zasedanju sveta guvernerjev ESM-ja.

V okviru pogovorov o uporabi ESM-ja poteka več razprav, na primer o Cipru in "morebiti tudi o Sloveniji", je dejala avstrijska finančna ministrica. Verjetno bo Ciper kmalu uradno zaprosil za pomoč in tudi "Slovenija ima težave", je še dodala.

Čeprav Slovenije danes ni na dnevnem redu evroskupine, se neuradno v bruseljskih krogih vse pogosteje omenja kot kandidatka za finančno pomoč.

"Vse pogosteje slišimo besedo Slovenija, a nič konkretnega," so v petek v Bruslju dejali evropski diplomatski viri, ki so želeli ostati neimenovani.

Če bo za pomoč poleg Grčije, Portugalske, Irske, Španije in Cipra zaprosila še kakšna država, bo to Slovenija, so še menili.