Po delovnih pogovorih sta predsednica komisije in slovenski premier Janez Janša pripravila skupno novinarsko konferenco.

Janša: Če se ne širi Evropska unija, se širi nekdo drug

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je na novinarski konferenci naštel nekaj ključnih prednostnih nalog za naslednjih šest mesecev: odpornost, okrevanje, strateška avtonomija. Na tem področju je bilo precej storjenega tudi v zadnjih nekaj mesecih, je poudaril slovenski predsednik in se za to zahvalil Portugalski ter Nemčiji. Eden izmed pomembnih prebojev je bil načrt za okrevanje po epidemiji. Evropska komisija se je odzvala pravočasno in zdaj imamo načrt, ki ne bo zgolj pomagal vrniti BDP na predkrizno raven, temveč bo poskrbel, da bomo po okrevanju bolj zeleni in bolj digitalni ter konkurenčnejši kot prej. Zdaj ga bo treba implementirati, spraviti v pogon.

Drugi pomembni preboj je bila pravilna odločitev Evropske komisije za razvoj in proizvodnjo cepiva. Pravi čudež je bil, da je bilo izdelano tako hitro, kar brez evropskega denarja ne bi bilo mogoče, in v teh potezah vidimo prav razloge, zakaj je bila Evropska unija sploh ustanovljena, je poudaril.

Zdaj nas čaka konferenca o prihodnosti Evrope, saj se bo treba pogovoriti o stvareh, ki so v zadnjem desetletju, skrhanem zaradi finančne ter migrantske krize, pa tudi brexita, zaostale. Slovenija bo poskrbela, da o prihodnosti ne bodo razpravljali samo najvišji politični predstavniki držav, temveč tudi širša družba, strokovnjaki, predstavniki civilne družbe, je zatrdil.

Sorodna novica Slovenski načrt za okrevanje dobil pozitivno oceno Evropske komisije

V naslednjih šestih mesecih bo treba tudi zagristi v vprašanje širitve kot strateškega odgovora na razmere v svetu in Evropski uniji, je poudaril Janša. V zadnjem desetletju zaradi kriz širitve EU-ja ni bilo, bilo je celo krčenje. Zdaj pa vemo, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug, je poudaril Janša, in to ni širjenje svobode ter vladavine prava. Slovensko predsedstvo bo zato organiziralo evropski vrh na temo zahodnega Balkana skupaj s tamkajšnjimi vladami.

Janša je spomnil, da Slovenija prav te dni praznuje 30 let svoje samostojnosti in državnosti. Pred 30 leti smo se še borili za življenja in svobodo, za evropsko prihodnost Slovenije, padale so žrtve, to, da se natančno po 30 letih pogovarjamo o našem skupnem odgovoru za prihodnost Evrope, je "nasmeh zgodovine". "Tisti, ki smo takrat sodelovali v prelomnih dogodkih, si nismo predstavljali, da bo Slovenija v 30 letih prehodila vso to pot in da je razlika kljub nekaterim težavam doma in v EU-ju velikanska, neprimerljiva. Danes je Slovenija obkrožena s prijatelji," je povedal Janša.

Von der Leynova: To bo točka preobrata za Evropsko unijo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zatrdila, da bo čas slovenskega predsedstva točka preobrata za Evropsko unijo. EU se namreč zdaj previdno odpira, upravljanje krize se počasi levi v upravljanje dolgoročnega okrevanja. Zdaj moramo to okrevanje pravilno usmeriti, poskrbeti, da bo doseglo konkretne cilje, pri čemer von der Leynova računa na slovensko predsedstvo, da bo pripomoglo k čim prejšnji odobritvi nacionalnih načrtov za okrevanje, da bo lahko denar čim prej stekel. Imamo za 900 milijard evrov vlaganj, neke vrste evropski zeleni "new deal", ki bo ustvaril nova, "zelena", dolgoročno vzdržna delovna mesta, ohranjal naravo in omogočil, da Evropa doseže svoje podnebne cilje, je dejala von der Leynova. Ne le to, Evropa bo postala bolj digitalna in konkurenčna.

Von der Leynova podpira Janševe načrte za vrh o Zahodnem Balkanu, ne nazadnje je za začetek pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo.

Predsednica Evropske komisije je tudi poudarila, da je bil nedavno dosežen pomemben premik pri upravljanju migracij, ustanovitev nove agencije za azil. Upa pa, da bodo vsi drugi ukrepi iz področnega načrta sprejeti do konca leta.

Posebej je poudarila, da se bo moralo slovensko predsedstvo ukvarjati z vprašanjem vladavine prava. Posebno poročilo o tem bo izdano v približno mesecu dni. V času, ko se Evropa kolektivno pripravlja na implementacijo ter financiranje okrevanja, je po besedah predsednice Evropske komisije zaupanje ključna vrednota. Zaupanje v trdnost institucij, zaupanje v neodvisnost pravosodja, zaupanje v svobodne in neodvisne medije, zaupanje, da se spoštuje svoboda izražanja, enakost, evropske vrednote. "To je bit Evropske unije," je izjavila. Tako namreč lahko uživamo spoštovanje mednarodne skupnosti in tako lahko živimo skupaj.

Poudarila je tudi, da je predpostavka za politični dialog spoštovanje vseh političnih strank.
Janši je še zagotovila, da ima njeno polno in nenehno podporo pri "postavljanju poti Evrope v prihodnost".

O madžarskem zakonu in evropskih vrednotah

Sorodna novica 13 članic Unije pozvalo k ukrepanju proti Madžarski; Slovenija "nevtralna pogajalka"

Belgijska novinarka je Janšo vprašala, kako je na zasedanju evropskega sveta pojasnil podporo nedavnemu spornemu madžarskemu zakonu in kako bo Slovenija med predsedovanjem naslovila težavo razlik v vrednotah. Janša je odgovoril, da je bilo poročilo z zasedanja Evropskega sveta "milo rečeno" pomanjkljivo. Tam je bila iskrena debata o spektru človekovih pravic, o tem, katere imajo prednost in kje se pri tem nahaja pravica staršev do vzgoje otrok. "Zelo velikih razlik, kar se tiče vrednot, tam ni bilo," je zatrdil. Treba pa je upoštevati, da imamo različnih 27 držav članic, različne kulture, različno zgodovino in posledično različne poglede. Slovenija bo pri tem igrala vlogo "poštenega posrednika", kot jo je lani, ko je prišlo do pogojevanja pri skladu za okrevanje. "Kdor misli, da bo Evropska unija, v kateri je 27 različnih držav, v roku nekaj let ali desetletij postala talilni lonec, kjer bomo vsi mislili enako in enako gledali na stvari, ima zelo idealistično predstavo o tem, kako stvari potekajo," je izjavil. Za konec je še poudaril, da o tem, ali je kakšna država kršila formalna pravila, ki se jih moramo vsi držati, odloča neodvisno sodišče.

Von der Leynova je dodala, da so se vsi strinjali o pomembnosti vrednote oziroma pravice staršev, da vzgajajo svoje otroke. Vprašanje pa je bilo, ali madžarske spremembe zakonodaje kršijo drugi člen Lizbonske pogodbe, in ker je Evropska komisija njen varuh, je o tem začela pravne postopke. Na vprašanje novinarke je von der Leynova naslovila tudi objave madžarskega predsednika Orbana po evropskih medijih. O vsebini bi z njim nemudoma razpravljala, saj ima drugače poglede. Obenem pa je poudarila, da je zelo pomembno, da imamo to svobodo, da lahko razpravljamo o temeljnih vprašanjih in prihodnosti, da imamo svobodne medije, kjer lahko te "intenzivne debate" potekajo.

O vladavini prava in svobodi medijev

Slovenski novinar je oba prisotna povprašal, ali sta razpravljala o vladavini prava in svobodi medijev, in spomnil, da STA že dlje časa ni dobil plačila za opravljeno javno službo. Janša je v odgovoru poudaril, da je vladavina prava temeljni okvir evropske civilizacije. Ko izbruhne spor, o tem odloča neodvisno sodišče, je poudaril. Po njegovih besedah imamo v Sloveniji težave na področju neodvisnosti sodstva, "tega nismo nikoli skrivali" in tudi o tem so se pogovarjali z Evropsko komisijo. Natančneje, priporočila, ki jih je Slovenija pred vstopom v Evropsko unijo dobila za področje vladavine prava, v "veliki meri niso izpolnjena". Od EK-ja je Slovenija želela odgovor na vprašanje, kako ta priporočila izpolniti, ne da bi nas kdo obtožil, da kršimo neodvisnost sodstva.

Kar pa zadeva svobodo medijev in STA, je Janša povedal: "Evropska norma je, da račun plačaš, ko ga dobiš. Da ti nekdo lahko izstavi račun, pa mora biti podlaga veljavna pogodba. In to je edina težava, ki jo imamo v zvezi z agencijo."

Janša: Postopek imenovanja tožilcev bi bil lahko končan do jeseni

Von der Leynova je potrdila, da so naslovili štiri teme. Prva so evropski delegirani tožilci. Pomembno je, da imamo nadzor nad porabo evropskega davkoplačevalskega denarja, zato mora Slovenija kar najhitreje predlagati svoja delegirana tožilca. Janša je glede tega napovedal, da bi postopek glede imenovanja tožilcev lahko končali do jeseni.

Druga tema je bila svoboda medijev, "temelj katere koli demokratične družbe", da se lahko nadzoruje delo vladajočih. Predsednica Evropske komisije je dejala, da mora Slovenija zagotoviti neodvisnost javne agencije in tudi denar zanjo. Rešitev je treba najti čim prej, razmere pa bo Evropska komisija budno spremljala. Nazadnje so govorili tudi o vladavini prava. Vladavina prava ni stanje, ki ga dosežeš, je postopek in nenehen trud, je poudarila. Tudi zato komisija pripravlja poročilo o stanju v vseh 27 državah članicah v "intenzivnem dialogu" z njimi. Pri tem je poudarila, da so lahko sodniki člani političnih strank.

Zadnje novinarsko vprašanje se je nanašalo na pismo organizacije Amnesty International slovenskemu predsedstvu, ki vsebuje poziv, naj zagotovi napredek človekovih pravic v Evropski uniji. Janša je poziv pozdravil. "Človekove pravice so pomembna zadeva. Tudi v praksi. Ko so me pred 33 leti zaprli kot novinarja in mi sodili na vojaškem sodišku, sem se zelo zavedal, kaj so to človekove pravice. Vendar bi svetoval AI, naj se osredotoči na Belorusijo, kjer je nekaj sto političnih zapornikov, ki umirajo v zaporih, in kjer AI za razliko od EU ne naredi tistega, za kar je ustanovljena," je dejal.

Na Brdu se je s predsednico Evropske komisije po novinarski konferenci sestal tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

Lenarčič: Koristilo bi, če ne bi bilo določenih odprtih vprašanj

Evropski komisar Janez Lenarčič, ki prihaja iz Slovenije (Slovenije pa ne predstavlja, temveč zastopa interese Evropske unije), je za TV Slovenija podal nekaj dodatnih informacij o pogovorih med Evropsko komisijo in slovensko vlado. Pogovori so bili "konkretni, vsebinski, iskreni," je dejal. Zanj je bil to pomemben in lep dan. Bil bi še lepši, če na mizi ne bi bilo določenih odprtih vprašanj, ki obremenjujejo ugled Slovenije, je nadaljeval. Med njimi je naštel svobodo medijev, imenovanje evropskih delegiranih tožilcev. To je pomembno tudi zato, ker pomembne evropske projekte lažje pelje naprej država, ki uživa ugled in zaupanje. Projekti in prednostne naloge pa so v glavnem podedovani, Slovenija prevzema odgovornost, da jih pelje naprej, pri tem pa doda še nekaj svojih poudarkov, kot sta širitev Unije in krepitev odpornosti. Lenarčič je prepričan, da je Slovenija predsedovanje sposobna dobro izpeljati.

Drugo slovensko predsedovanje

Drugo predsedovanje, odkar je leta 2004 Slovenija postala članica EU-ja, poteka 13 let po prvem, njegov slogan pa je Skupaj. Odporna. Evropa. Tudi tokrat je Slovenija del tria Nemčija-Portugalska-Slovenija.

Sorodna novica Opozicija: "Naša dolžnost, ne glede na predsedovanje, je, da nismo tiho"

Predsednico Evropske komisije je zjutraj na brniškem letališču sprejel zunanji minister Anže Logar. S premierjem Janezom Janšo sta pred prihodom na Brdo, kjer potekajo delovni sestanki, obiskala tudi pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer so predsednici predstavili prihodnje načrte investicij v zdravstvu, ki bodo financirani tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sprejel ju je minister za zdravje Janez Poklukar.

Slovenski premier se je predsednici Evropske komisije, ki je po izobrazbi zdravnica, zahvalil, da je v kratkem času omogočila zgraditev novih kapacitet na način, da se zagotovi zdravstvena oskrba za vse. Prav tako se je zahvalil za čas za obisk pediatrične klinike v Ljubljani. "Odpornost in okrevanje sta tudi prioriteti slovenskega predsedovanja. Investicije v zdravstvo smo dali v središče naporov za hitro okrevanje," je v izjavi za javnost ob obisku pediatrične klinike dejal Janša.

V pediatrični kliniki v Ljubljani so predsednici Evropske komisije predstavili tudi prihodnje načrte investicij v zdravstvo, ki bodo financirani iz mehanizma za okrevanje in odpornost, so sporočili z vlade. "Danes prihajamo tudi za potrditev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Vesela, sem, da je velik fokus na zdravstvenem sektorju, ne le na infrastrukturi, ampak tudi pri digitalizaciji v zdravstvu," je še povedala predsednica Evropske komisije. Poudarila je, da je za nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost veliko trdega dela, in se vsem zahvalila za sodelovanje.

Sorodna novica Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."

Ministri pripravljeni na zahtevno nalogo

Evropske komisarje so predstavniki vlade sprejeli na Brdu pri Kranju. Pogovori bodo potekali v petih tematskih skupinah: o evropskem zelenem dogovoru, digitalni preobrazbi, okrevanju in odpornosti, zunanjih odnosih s poudarkom na Zahodnem Balkanu ter o migracijah, varnosti, vladavini prava in konferenci o prihodnosti Evrope. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Marta Razboršek, slovenski ministri pričakujejo, da bodo brez težav uresničili slovenske ideje in da bo komisija dala tudi pozitivno mnenje o slovenskem načrtu za okrevanje. "Veselim se naslednjega pol leta. Vem, da bo zahtevno, ampak verjamem, da bomo skupaj zmogli," je za Televizijo Slovenija povedal zunanji minister Anže Logar.

Tema prvega sklopa pogovorov so bile notranje zadeve in pravosodje. Kot je na kratko pojasnil notranji minister Aleš Hojs, je bila izmenjava mnenj zelo intenzivna. "Predstavili smo naše prioritete, komisija pa je predstavila tisto, kar načrtuje objaviti do konca leta. Mislim, da bomo uresničili njihova pričakovanja, predvsem pa bomo predsedovali tako, da bomo predsedovanje izvedli zelo uravnoteženo," je napovedal Hojs.

Schinas: "Mislim, da je vlada pripravljena"

Podpredsednik komisije Margaritis Schinas, ki je pristojen za zaščito evropskega načina življenja, o tem ne dvomi. "Zelo sem vesel, da so evropski način življenja in vse njegove komponente, tudi migracije, varnost, mobilnost (...) v središču programa predsedovanja. Ravnokar sem se sešel z navdušenimi ministri. Pripravljeni so opraviti svoje delo, mi pa jim bomo pomagali," je dejal. Kot je dodal, so v tem sklopu sodelovali dva podpredsednika komisije in trije komisarji, kakovost predstavitve slovenskih ministrov pa je nanje "naredila vtis". "Mislim, da je vlada pripravljena," je dodal komisar, ki prihaja iz Grčije.

Začetek predsedovanja, ko se kolegij komisarjev tradicionalno sestane z vlado, ki prevzema predsedovanje Svetu EU-ja, je zanj sicer "najboljši čas predsedovanja". "Veselimo se, da bo predsedovala mala država. V preteklosti smo že videli, da so male države imele velika predsedovanja. Upam, da bo to eno od njih," je dodal Schinas.

Pogovori tudi o imenovanju tožilcev in svobodi medijev

Komisar za pravosodje Didier Reynders je ob prihodu na Brdo pri Kranju povedal, da bo tako z vlado kot na dvostranskem srečanju s pravosodnim ministrom Marjanom Dikaučičem govoril o tem, zakaj ni bilo mogoče izvesti imenovanja evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije. Poleg tega bodo govorili o tem, kako bo potekal nov transparenten postopek za predlaganje novega kandidata.

Na koncu bo dogovor s slovensko vlado in glavno tožilko evropskega javnega tožilstva Lauro Kövesi, je dejal Reynders. "Upam, da se bo ta postopek zgodil kmalu, ker je treba to storiti pravočasno," je povedal. Po njegovih besedah je namreč zelo pomembno, da Slovenija, tudi v luči prevzema predsedovanja Svetu EU-ja povsem spoštuje uredbo o evropskem javnem tožilstvu. Poudaril je, da zdaj čakajo samo še na odločitev Slovenije.

Kot je povedala podpredsednica komisije, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova, pa bodo govorili tudi o razmerah na področju svobode medijev v Sloveniji. "Sporočilo vsem vladam je, da morajo mediji delo opravljati svobodno, v dobrih pogojih, tudi z vidika varnosti novinarjev. Delati morajo profesionalno, ker imajo mediji pomembno vlogo za demokratično družbo," je poudarila ob prihodu na Brdo pri Kranju.

Sorodna novica Kakšen kulturni program bo pospremil slovensko predsedovanje Svetu EU?

Timmermans: "Prepričan sem, da bo Slovenija nalogo opravila dobro"

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, pristojen za zeleni dogovor, pa je v izjavi za novinarje ocenil, da slovensko predsedstvo Svetu EU-ja čaka veliko dela. "Na mojem področju bomo že 14. julija predstavili sveženj Fit for 55, v katerem bo 12 predlogov. Te predloge bo potem treba obravnavati, v Svetu, v Evropskem parlamentu in Slovenija bo imela s tem veliko dela. Sem pa prepričan, da bo nalogo opravila dobro." Kakšnih težav ne pričakuje. Slovensko predsedstvo je po njegovih ocenah zelo dobro organizirano. "Mislim, da bo šlo vse v redu," je dejal.

Glede vse glasnejših pomislekov v Evropski uniji, tudi v vrstah Evropskih poslancev, da se v Sloveniji znižujejo demokratični standardi, pa je Timmermans izrazil zaupanje v slovensko ljudstvo. "Dogajanje v Sloveniji spremljam že od 90. let in videl sem, kako je Slovenija sprejela svobodo in kako so se Slovenci potem okrepili. Prva država iz nekdanje Jugoslavije, ki je sprejela svobodo, in to na miren način, je bila Slovenija. Tega ne bom nikoli pozabil. In to mi daje velikansko zaupanje v odpornost in ljubezen do svobode med Slovenci," je dejal Timmermans.

Kakšna je vloga predsedujoče države?

Ključna vsebinska naloga predsedujoče države je vodenje dela Sveta EU-ja, predvsem usmerjanje zakonodajnega dela EU-ja in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU-ja za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo.

Sorodna novica Drugo predsedovanje Svetu EU-ja: "Vlak vodijo iz Bruslja. Niti približno ni tako kot leta 2008."

Vsebina in obseg obravnavane zakonodaje v času predsedovanja sta odvisna od strateške agende EU-ja in pobud Evropske komisije. V posameznem šestmesečnem obdobju se obravnava od 500 do 700 različnih zakonodajnih predlogov. Statistično gledano je pod predsedstvom posamezne države članice formalno sprejeta tretjina vseh zakonodajnih predlogov, o katerih so potekala pogajanja. Redni zakonodajni postopek v povprečju namreč traja od enega do dveh let, piše na spletni strani slovenskega predsedovanja.

Zorčič prepričan o odgovornem opravljanju naloge

Že v sredo je predsednik državnega zbora Igor Zorčič ob prevzemu parlamentarne dimenzije predsedovanja izrazil prepričanje, da bo naša država svojo nalogo opravila odgovorno in se bo ob koncu šestmesečnega predsedovanja lahko pohvalila z "dragocenim izkupičkom, ki bo v dobrobit 27 članic EU-ja in njenih državljank in državljanov", so v državnem zboru zapisali v izjavi za javnost.