Obrambni ministri, med katerimi je bil tudi slovenski, Matej Tonin, so imeli na dnevnem redu še več drugih tem, kot je sodelovanje z zvezo Nato, razmere na poljsko-beloruski meji, potrdili so tudi dodatnih 14 skupnih obrambnih projektov.

Slovenija je po besedah obrambnega ministra Tonina zadovoljna, da je na podlagi slovenskih prizadevanj do prve predstavitve osnutka strateškega kompasa prišlo že ta in ne šele prihodnji mesec, je poročal dopisnik iz Bruslja Igor Jurič.

Čeprav bo v prihodnjih tednih potrebno še veliko piljenja vsebine, pa obstajajo dobri pogoji, da bo dokument dokončno potrjen v drugi polovici marca prihodnje leto. Glavni izzivi za Evropsko unijo na področju varnosti in obrambe pa so po besedah Mateja Tonina: "V strateškem kompasu se daje večja vloga kibernetskemu prostoru in vesolju, glavni izzivi pa seveda ostajajo v Rusiji, Kitajski in podnebnih spremembah."

Se bodo pa morale članice dogovoriti glede več podrobnosti. Odločitve o posredovanjih naj bi bile še vedno sprejete soglasno, je pa želja, da se potem omogoči ukrepanje le skupine članic, ki bi bile voljne izpeljati vojaško posredovanje.

Eden od predvidenih temeljev strateškega kompasa je tudi vzpostavitev enot za hitro napotitev do leta 2025, ki bi štele do 5000 vojakov, prve skupne vaje pa bi lahko že imeli v letu 2023. Po Toninovih besedah so na delovnem kosilu z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom poudarjali naslednje: "Zelo jasno smo povedali, da EU s strateškim kompasom ne tekmuje z Natom. Naš cilj ni podvajanje organizacij, ni podvajanje nekih struktur, ampak je ključni cilj izgradnja zmogljivosti."

Ministri so danes potrdili še 14 projektov v okviru PESCA, stalnega strukturnega sodelovanja, tako da jih je skupno že 60. Slovenija je tudi pristopila k projektoma nove generacije malih brezpilotnih letal in strateškega zračnega prevoza velikega tovora, je še poročal dopisnik.