Visoke goste je pred gradom Brdo osebno, drugega za drugim, sprejel gostitelj, slovenski premier Janez Janša. Izjav novinarjem ob prihodu voditelji članic niso dajali. Se je pa dogodek, ki ga je vmes nekajkrat zmotil dež, precej zavlekel. Na skupinsko fotografiranje pred kongresnim centrom so se podali šele uro pozneje, kot je bilo sprva predvideno.

Voditelji so se nato odpravili na delovno večerjo v kongresnem centru, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih, s katerimi se spoprijema EU.

Evropski voditelji so se že v strateški agendi za obdobje 2019-2024 dogovorili, da si morajo prizadevati za strateško ukrepanje in povečati sposobnost samostojnega ukrepanja, da bi zaščitili evropske interese, ohranili evropske vrednote in način življenja ter sooblikovali prihodnost sveta. Zato mora EU postati odločnejša in učinkovitejša, so sporočili iz premierjevega kabineta. Odnosi s strateškimi partnerji, tudi čezatlantskimi, ter novimi silami morajo biti ključen segment močne zunanje politike. Cilji EU na tem področju se niso spremenili, vendar je treba zaradi nedavnih dogodkov razmisliti o tem, kakšen bi bil najboljši način, da se jih doseže, so sporočili.

Teme na večerji

Glede Afganistana, Kitajske in Aukusa so se na večerji voditelji strinjali o pomenu večstranskega pristopa, je sporočil vir iz EU-ja. Po njegovih besedah je bilo sporočilo predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela glede Afganistana zelo jasno. Čeprav so se članice EU-ja morale spoprijeti z umikom iz Afganistana, pa to ne pomeni, da je EU zapustil to državo, še naprej bo namreč zagotavljal humanitarno pomoč. V razpravi o odnosih s Kitajsko je bilo izpostavljeno, da je treba biti v odnosih trden, hkrati pa z njo sodelovati pri reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe. Poleg tega je treba znova uravnotežiti odnose med EU-jem kot celoto in Kitajsko, je pojasnil vir.

Veliko so govorili tudi o strateški avtonomiji EU-ja, zlasti oblikovanju lastne obrambe in zmogljivosti. To načelo bo treba sicer še bolj razjasniti. Veliko pa je bilo opozoril, da je treba hkrati krepiti zavezništva in partnerstva. Zveza Nato ostaja pri tem ključna.

Michel: Krepitev partnerstev in zavezništev

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pred večerjo v krajši izjavi novinarjem dejal, da bodo pogovori namenjeni krepitvi partnerstev in zavezništev. "Treba se je pogovoriti, kako lahko tudi EU deluje na bolj avtonomen način, hkrati pa v sodelovanju s partnerji," je dejal.
Michel je napovedal tudi pogovore glede deklaracije o sodelovanju z zvezo Nato, ki je po njegovih besedah temelj evropske varnosti. Tokratna delovna večerja pa bo priložnost za izmenjavo pogledov, kako usklajevati to sodelovanje. "Prepričan pa sem, da moramo okrepiti naše obrambno sodelovanje na ravni EU-ja," je dodal Michel.

"Vsi smo gledali v preteklih tednih, kaj se je in kaj se dogaja v Afganistanu, v indopacifiški regiji, kaj se dogaja s Kitajsko. Zato je pomembno, da bodo imeli voditelji članic danes priložnost za izmenjavo pogledov," je dejal Michel in se zavzel za enotnost članic, ki je "pomembna dobrina EU-ja". "To je dobro tudi za naše državljane, naše prijatelje, partnerje in zaveznike," je še dodal predsednik Evropskega sveta.

Sorodna novica Pahor odlikoval Angelo Merkel z redom za izredne zasluge

Načrt regiji v naslednjih sedmih letih namenja skoraj 30 milijard

Po večerji o strateški suverenosti Unije bo v sredo na Brdu potekal še vrh EU-ja in Zahodnega Balkana, osrednji dogodek slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, na katerem naj bi potrdili evropsko perspektivo regije in zavezanost širitvenemu procesu, ni pa pričakovati bistvenih konkretnih premikov in spodbudnih novic.

Na vrhu bodo sodelovali voditelji držav članic EU-ja in voditelji šestih partneric z Zahodnega Balkana: iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova. Vrhu bo predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki bo skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU.

Evropska unija je glavna politična, gospodarska in trgovinska partnerica Zahodnega Balkana. V naslednjih sedmih letih bo prek gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila do zdaj največjo finančno podporo v vrednosti okoli 30 milijard evrov. EU bo poleg tega v okviru desetih vodilnih pobud za naložbe zagotovila devet milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev.

Evropska perspektiva Zahodnega Balkana ostaja strateška odločitev

Kot še piše na strani Sveta EU-ja, vrh spada v okvir strateškega sodelovanja EU-ja z Zahodnim Balkanom v skladu s strateško agendo za obdobje 2019–2024. To je tretji vrh EU-Zahodni Balkan, po prvem, ki je bil leta 2018 v Sofiji, in drugem, ki je leta 2020 potekal v Zagrebu v obliki videokonference.

Razprave bodo osredotočene na ponovno potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana, ki je v skupnem strateškem interesu in je še naprej skupna strateška odločitev, razvoj sodelovanja in socialno-ekonomsko okrevanje regije glede na pandemijo covida-19, izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta, v katerega je vključen znaten sveženj naložb in bo ustvaril bolj trajnostno, zeleno, digitalno in na ljudi osredotočeno rast v korist regije in Evrope kot celote, krepitev regionalnega sodelovanja in preučitev nadaljnjega sodelovanja pri političnih in varnostnih vprašanjih skupnega interesa.

Na plenarni seji se bodo voditeljem in voditeljicam pridružili predstavniki in predstavnice Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke ter Sveta za regionalno sodelovanje.

Voditelji in voditeljice EU-ja naj bi ob koncu srečanja sprejeli izjavo, ki naj bi se ji pridružili zahodnobalkanski voditelji in voditeljice.

Brez velikih pričakovanj

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin, v zahodnobalkanskih državah previsokih pričakovanj pred vrhom v Sloveniji nimajo. Pričakujejo, da bodo tam potrdili evropsko perspektivo za regijo, vedo pa tudi, da so razlike, ko gre za nadaljnje širitve Evropske unije ogromne. V Evropski uniji se sicer zavedajo, da gre tudi za njihovo kredibilnost, še posebej, ker zaradi blokade Bolgarije ne morejo začeti pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, pa tudi, da imajo na tem prostoru pri širjenju vpliva konkurente – Rusijo, Turčijo, Kitajsko.

Po besedah Anžina se v državah regije zavedajo, da navdušenja nad širitvijo v EU-ju ni, kar pričakujejo, je ponovna potrditev evropske perspektive, upajo, da jasneje in konkretno kot nazadnje v Sofiji in Zagrebu. A možnosti, da bi sklepna deklaracija vsebovala kakršne koli časovnice, skoraj ni, izogibali se bodo že izrazu širitev.