Za jasnost EU-ja glede širitve sta se zavzela tudi predsednika srbskega in črnogorskega parlamenta.

Zorčič je poudaril, da se zdi, da "ta proces ni samo zastal, ampak se je obrnil v neko napačno smer".

Po njegovih besedah parlamenti nekaterih držav Zahodnega Balkana EU in pridruževanja povezavi ne vidijo več kot prihodnost. V nekaterih državah so obupali nad signali iz EU-ja, pri čemer po drugi strani nadaljujejo potrebne reforme za pridružitev, je povedal.

"Ampak bistveno je to, kar smo tudi danes ugotovili, da EU da jasen signal državam, na kakšen način in kdaj lahko pričakujejo samo širitev oziroma vključitev v Evropsko unijo," je poudaril predsednik DZ-ja.

Zdi se, da signali iz EU-ja v državah nekako ne prispevajo k povečanju zaupanja v širitveni proces. "Zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija kot država članica EU-ja, ki ima zgodovinske vezi z državami Zahodnega Balkana in ki je država poznavalka tega področja, vendarle ohrani debato in jo celo nadgradi v tej smeri," je povedal.

Tudi predsednik srbske narodne skupščine Ivica Dačić se je zavzel za več jasnosti EU-ja v širitvenem procesu, dejal je, da mora EU povedati, kdaj bo sprejel države Zahodnega Balkana.

Predsednik črnogorske skupščine Aleksa Bečić je prav tako od Unije zahteval odgovor, ali proces širitve še živi. To bi lahko EU pokazal na primeru Črne gore. Članstvo te države pa bi predstavljalo tudi motivacijo za vse druge države v regiji, je povedal in dodal, da ni alternative za širitev EU na Zahodni Balkan, prav tako pa ni alternative za sodelovanje med državami na Zahodnem Balkanu, ki je po njegovih besedah pogoj za vključitev.

Srečanja so se poleg Zorčiča, Dačića in Bečića udeležili še predsednika parlamentov BiH-a in Severne Makedonije ter podpredsednica albanskega parlamenta. Predsednik kosovskega parlamenta Glauk Konjufca se je po Zorčičevih besedah opravičil.

Predsedniki so sprejeli tudi skupno izjavo, s katero bodo seznanili tudi predsednike parlamentov članic EU-ja, ki se bodo prihodnje leto zbrali na konferenci v Sloveniji, je dejal predsednik DZ-ja.

Pahor je poudaril, da je Slovenija vedno bila in ostaja zagovornica širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan, ob tem pa se zavzema tudi za okrepitev vsestranskega sodelovanja med državami v regiji.

Izrazil je željo, da bo vrh EU-Zahodni Balkan, ki bo prihodnji teden v Sloveniji, širitvenemu procesu prinesel ohrabritev, a hkrati opomnil na vzajemno odgovornost obeh strani: Evropska unija mora širitev na Zahodni Balkan ohraniti kot prioriteto, države Zahodnega Balkana pa morajo zaradi svojega razvoja izpeljati potrebne reforme, so Pahorjeve besede povzeli v njegovem uradu.

Skupna deklaracija poudarja pomen širitve procesa

Ob koncu razprave so na srečanju na Brdu pri Kranju sprejeli tudi skupno deklaracijo, v kateri so poudarili potrebo po ponovni umestitvi širitvenega procesa visoko na seznam prioritet EU-ja. Strinjali so se, da mora Evropska unija ostati prva strateška izbira partneric Zahodnega Balkana, da pa bo z integracijo močnejši in odpornejši tudi EU.

Predsedniki parlamentov so se zavzeli tudi za večjo solidarnost pri obravnavi skupnih izzivov, predvsem pa za izboljšanje položaja mladih v regiji. Dialog z mladimi iz regije Zahodnega Balkana in Slovenije se je nato nadaljeval v prostorih državnega zbora v Ljubljani. Razprava na temo Mladi iz regije Zahodnega Balkana in Evropska unija poteka v okviru konference o prihodnosti Evrope.

Širitev EU-ja na Zahodni Balkan je sicer ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja. Predsedstvo prihodnjo sredo na Brdu pri Kranju pripravlja tudi vrh EU-Zahodni Balkan.