O ključnih vidikih glede energetskega vavčerja, torej o višini zneska in času uveljavitve ukrepa, usklajevanja še potekajo, je pojasnil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Po njegovih besedah je treba namreč počakati, kakšne bodo na koncu dejanske posledice krize zaradi rasti cen energentov, da ne bi "prehitro potegnili potez, ki bi bile premalo ali preveč".

Kot je pojasnil na novinarski konferenci o dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja na področju infrastrukture in energetike, so predlog pripravili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za infrastrukturo pa je pomagalo pri zagotavljanju podatkov.

V odgovoru na vprašanje o pomoči gospodarstvu zaradi rastočih cen plina in elektrike je Vrtovec spomnil, da ministrstvo za okolje za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem pripravlja uredbo o posrednih stroških. Po njej bodo v skladu z zakonom o varstvu okolja določeni način in pogoji dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov izpustov ogljikovega dioksida, zaradi katerih so v primerjavi s konkurenco iz drugih delov sveta manj konkurenčni.

Uredba bi bila lahko po Vrtovčevih besedah sprejeta februarja, so bili pa v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer si med drugim prizadevajo za prerazporeditev do 106 milijonov evrov iz Podnebnega sklada za pomoč podjetjem, glede predloga uredbe kritični. Vrtovec je povedal, da so se o teh vprašanjih precej pogovarjali tudi na četrtkovem sestanku vlade z gospodarstvom na Brdu pri Kranju.

Poziv k vnovičnemu premisleku o dvigu omrežnine

Vrtovec je odgovarjal tudi na vprašanje glede odločitve Agencije za energijo, da z novim letom zviša tarifno postavko za omrežnino za distribucijski sistem, kar je ob trenutnih rastočih cenah energentov sprožilo kar nekaj burnih odzivov v javnosti.

Infrastrukturni minister pravi, da vlada nima možnosti posega oziroma preprečitve odločitve regulatorja. Je pa ponovil izjave iz prejšnjih dni, da je bilo to nepotrebno. Minister ne zanika tega, da distribucijski sektor potrebuje sredstva za potrebe energetskega prehoda in povečanje učinkovitosti omrežja, a bi agencija s tem po njegovem prepričanju lahko počakala in ne bi dodatno obremenjevala podjetij in gospodinjstev v trenutnih razmerah.

Vrtovec se je ob tem obregnil tudi ob poslovanje distribucijskih podjetij. Po njegovih besedah bi veljalo pogledati njihove bilance in na podlagi tega je, tako minister, jasno, "da je bil ta ukrep zdaj povsem nepotreben in bi lahko počakali nekaj mesecev". Agencija ima tako po njegovih besedah še možnost, da odločitev spremeni.

Slovenija zagovornica rabe jedrske energije

Vrtovec je komentiral tudi vključitev jedrske energije in zemeljskega plina v t. i. evropsko taksonomijo oziroma klasifikacijo trajnostnih dejavnosti.

Slovenija je kot jedrska država po Vrtovčevih besedah tudi odločna zagovornica uporabe jedrske energije. Priključila se je tudi skupini 10 članic, ki komisijo pozivajo k vključitvi jedrske energije med zelene naložbe.

Če želimo preboj pri zelenem prehodu in doseči brezogljično družbo, hkrati pa zagotoviti energetsko neodvisnost Slovenije in EU-ja, bo treba poleg obnovljivih virov odpreti pot tudi jedrski energiji, je prepričan minister.

Zato je po njegovih besedah prav, da se pojasni njena vloga v taksonomiji. Za spopadanje s podnebnimi spremembami je treba upoštevati vse tehnologije. Jedrska energija bi zato morala biti del postopnega opuščanja fosilnih goriv, ki so pomemben vir izpustov toplogrednih plinov, je ponovil Vrtovec in dodal, da se je Slovenija v času predsedovanja trudila to vprašanje dati na mizo.

Po njegovem prepričanju se vse več članic zaveda, da je jedrska energija priložnost za dosego podnebnih ciljev in energetsko neodvisnost. Ena od teh držav (v nasprotju z na primer Nemčijo in Avstrijo) je tudi trenutna predsedujoča Svetu EU-ja Francija.