Energetska kriza je zajela Evropsko unijo in Slovenijo. Cene toplote za gospodinjstva rastejo, najbolj v mariborski, jeseniški in ljubljanski občini, kjer so poskočile za 50–60 odstotkov. Podražitve so velik udarec za socialno ogrožene družine, zato se o reševanju problematike razpravlja na državni in lokalni ravni.

Najpogosteje se omenjajo energetski boni. "Ker pričakujemo, da se bodo cene za končne odjemalce dvignile v prvem četrtletju naslednje leto, je smiselno ta ukrep uvesti takrat, saj bo takrat pri končnih odjemalcih najbolj potreben," so napovedali na infrastrukturnem ministrstvu.

Tudi na ministrstvu za delo so za STA potrdili, da sodelujejo pri pripravi meril glede upravičencev. Neuradno naj bi bilo do bonov upravičenih 66.000 najrevnejših družin.

Dodano ob 12.15

SD, LMŠ, Levica in SAB predlagajo vavčer v višini 150 evrov

Oglasili so se poslanci opozicije, saj v strankah SD, LMŠ, Levica in SAB usklajujejo osnutek zakona, s katerim bi naslovili problem naraščajoče energetske revščine, in ga nameravajo v parlament vložiti v ponedeljek. Trenutna različica predvideva energetske vavčerje v višini 150 evrov, ki bi jih bila deležna šestina državljanov. Potrebnih 25 milijonov evrov bi vzeli iz podnebnega sklada, v katerem po besedah poslanca Franca Trčka (SD) "minister za okolje in prostor Andrej Vizjak špara peneze za neka betorniranja".

Edvard Paulič (LMŠ) se je v nadaljevanju obregnil ob oktobrsko izjavo ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da je stanje na trgu energentov stabilno in da ni nobene potrebe po paniki. Kot je opozoril, je državni statistični urad izračunal, da se je kurilno olje v letu dni podražilo za okoli 44 odstotkov, pogonsko gorivo za okoli 40 odstotkov, električna energija za 15 odstotkov, kar je največ v EU-ju. Vladi so se zato odločili pomagati s svojim osnutkom zakona.

Nataša Sukič (Levica) pa je izpostavila, da zapiranje radiatorjev, ker si ne morejo kupiti kurilnega olja, grozi okoli 240.000 ljudem, ki živijo pod pragom revščine. Po njenih besedah tudi 150 evrov vreden energetski vavčer ne bo zadostoval za razrešitev stisk. Vlada bi morala že davno ukrepati, je bila kritična.

Andrej Rajh (SAB) pa je opozoril, da je zaradi vladnega kadrovanja v energetiki brez dobavitelja električne energije ostalo 13.000 odjemalcev Telekoma Slovenije in da si je do srede, ko je potekel prvi rok, novega dobavitelja po neuradnih podatkih pridobilo le 10 odstotkov teh odjemalcev, kar pomeni, da 90 odstotkom grozi prehod na sistem zasilne oskrbe, s tem pa 400 odstotkov višje cene elektrike.

V povprečju za 40 odstotkov višja cena

Agencija za energijo je ugotovila, da je povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode za značilnega gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi za 40,3 odstotka višja kot v letu 2020. Najbolj se je zvišala cena toplote v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin ali premog.

Sorodna novica V Mariboru podprli 30-odstotno subvencijo dveh položnic Energetike Maribor

Cene toplote se bodo decembra na letni ravni najbolj zvišale za gospodinjske odjemalce v Mestni občini Maribor (+62,3 odstotka), Občini Jesenice (+57,3 odstotka) in Mestni občini Ljubljana (+48,5 odstotka). V prvih dveh za proizvodnjo toplote v celoti uporabljajo zemeljski plin.

Najmanjši dvig cene toplote imajo medtem gospodinjski odjemalci v Mestni občini Celje (+4,5 odstotka), medtem ko je v Občini Ravne na Koroškem cena toplote glede na lansko leto nižja, in sicer za 3,3 odstotka, so še navedli v agenciji.

Reševanje na lokalnih ravneh

Po svoje skušajo položaj blažiti tudi lokalne skupnosti. V Mariboru je mestni svet tako ta teden podprl 30-odstotno subvencijo variabilnega dela cene ogrevanja za november in december za gospodinjstva, ki jih ogreva Energetika Maribor. Ta je namreč ogrevanje na letni ravni podražila za 120 odstotkov. Svetniki pa so poudarili, da je treba najti rešitve tudi za pomoč preostalim meščanom.