Odbora DZ-ja za infrastrukturo in za gospodarstvo sta v ponedeljek na zahtevo poslanskih skupin SD-ja, LMŠ-ja, Levice, SAB-a in NeP-a razpravljala o ukrepih za hitro pomoč najranljivejšim zaradi povišanja cen energentov. Cene energije, goriv in kuriv nenadzorovano rastejo že nekaj časa, oblast v Sloveniji pa je neposredno odgovorna, da se ne uporablja več zakona o nadzoru cen, je uvodoma dejal Marko Koprivc (SD). Vlada je septembra lani popolnoma liberalizirala trg pogonskih goriv, danes so cene tudi do 50 odstotkov višje, je poudaril in dodal, da je premier Janez Janša obljubil ukrepanje vlade, a žal izvedbe še ni na vidiku.

Vlada ima, je prepričan Koprivc, na voljo široko paleto ukrepov. Pri tem je bil kritičen, ker omenja možnost energetskega vavčerja, a ni predstavila nobenih podrobnih podatkov. Krizo je treba prebroditi s pravično porazdelitvijo bremen in stroškov, je dejal. Vlada naj pove, kaj bo naredila, da bo ljudem lažje, ga je dopolnila Alenka Bratušek (SAB), ki pričakuje konkretne predloge s časovno dimenzijo. Cel kup podražitev se je že zgodilo, ogrevanje v Ljubljani in Mariboru je že danes dražje za 30 odstotkov, je dejala. Cene pogonskih goriv so po njenih besedah danes višje, kot so bile leta 2013, ko je 159-litrski sod surove nafte stal od 30 do 40 odstotkov več kot danes.

Košorok: Približno 66.000 družin naj bi prejelo vavčerje

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je v odgovoru poudaril, da vlada spremlja stanje, in spomnil, da je oblikovala delovno skupino za iskanje rešitev. Med drugim pripravlja energetske vavčerje oz. bone za socialno šibke, ki jih bo prejelo približno 66.000 družin, a glede vrednosti bonov pogovori še potekajo. Pravna podlaga bo interventni zakon, vir bo podnebni sklad, je še navedel.

Poseg v omrežnine v tem trenutku po njegovem mnenju ni potreben, saj so lahko posledica nezadostna vlaganja v infrastrukturo, posegi v trg z nadzorom cen ali cenovno kapico pa bi vplivali na zanesljivost oskrbe in ogrozili gospodarsko konkurenčnost.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc pa je poudaril, da spremljajo razmere na trgu pogonskih goriv. Višje cene so posledica višjih cen surove nafte na trgih, nadzor cen pa je skrajni ukrep zaradi resnih anomalij na domačem trgu, ki pa v Sloveniji deluje. Direktor agencije za varstvo konkurence Andrej Matvoz je poudaril, da bo agencija do konca leta pripravila novo sektorsko raziskavo na trgu pogonskih goriv, prihodnje leto bo znano, kakšno je dejansko stanje konkurence na tem trgu.

Krašna: Približno 100.000 družin živi pod pragom revščine

Po pojasnilih generalne sekretarke Zveze prijateljev mladine Slovenije Brede Krašna se revščina v državi povečuje, približno 100.000 družin živi pod pragom revščine. Nujno potrebno bi bilo, da se v Sloveniji sistematično lotimo in identificiramo obseg energetske revščine, je dejala in dodala, da naj vlada z odlokom vsaj do konca kurilne sezone za energetsko ranljive prepove odklope iz energetskega omrežja ali daljinskega sistema ogrevanja ter da naj energetsko revnim dodeli finančna sredstva za plačilo povečanih stroškov za energijo, do česar bi morali biti upravičeni tudi tisti, ki minimalno presežejo cenzus za prejem socialne pomoči.

Direktorica agencije za energijo Duška Godina je spomnila, da energetska zakonodaja ustrezno rešuje varovanje odjemalca pred morebitnimi odklopi, da pa nujno potrebujemo definicijo energetske revščine.

V razpravi so večinoma sodelovali poslanci predlagateljev seje, ki so poudarjali nujnost in hitrost ukrepov. Željko Cigler (Levica) je poudaril, da bo dvig cene energentov povzročil dominoučinek, revščina se bo še povečala, če ne bo ukrepanja. Dejan Židan (SD) je vlado pozval k ukrepanju, da ne bo ljudi v tej državi, ki si ne morejo privoščiti ogrevanja, vlada ima več možnosti, daje jih tudi okvir Evropske komisije, od izredne dohodkovne podpore za ranljivejše, začasnega odloka plačil računov do zamrznitve cen.

Robert Pavšič (LMŠ) je ogorčeno ugotovil, da živimo v 21. stoletju in se pogovarjamo o tem, da bo 250.000 ljudi, kolikor jih živi pod pragom revščine, pozimi zeblo. Medtem je Andrej Černigoj (NSi) ocenil, da je bila vlada hitro odzivna, pričakuje, da bo uvedba energetskega bona čim prej prišla v DZ. Za dvig cen po njegovem mnenju ni kriva liberalizacija, trenutno cene še ne nihajo tako, kot si predstavljajo nekateri poslanci. Černigoj sicer več angažmaja pričakuje od slovenskih evropskih poslancev. Vlada po besedah Borisa Doblekarja (SDS) pripravlja ukrepe in bo ukrepala, ko bo dejansko treba ukrepati. Energetski vavčer bo po njegovem mnenju zadosten ukrep za to, da se bo ljudem pomagalo, če bo to potrebno. Sam verjame, da država ne bo pozabila na nikogar.