Odbora DZ-ja za infrastrukturo in za delo sta danes na zahtevo Levice razpravljala o rasti cen energentov in posledicah za ljudi.

Kordiš: Dva obraza globoke krize kapitalizma

Sorodna novica Opozicija za ukrepe za hitro pomoč najranljivejšim zaradi povišanja cen energentov

Miha Kordiš (Levica) je spomnil na skok cen energentov na mednarodnih trgih, zlasti zemeljskega plina in električne energije, v zadnjem letu. Visoke cene energentov pa ustvarjajo inflacijski pritisk na preostale stroške.

"V vsakem primeru končno ceno podražitev energentov na koncu plačajo ljudje, najbolj pa prizadene najrevnejše," je dejal. Zanesljivost oskrbe in cen oskrbe z energenti je po njegovem mnenju premo sorazmerna s stopnjo regulacije trga; odjemalci na dereguliranih trgih podražitve v povezavi z oskrbo občutijo bistveno prej kot odjemalci na reguliranih trgih.
Trenutno energetsko krizo je treba obravnavati neločljivo od podnebne, obe pa je treba razumeti kot dva obraza mnogo globlje krize kapitalizma. Zato je potreben močan poseg države na trgu, je še dodal Kordiš.

Sorodna novica V Sloveniji oktobra zaradi višjih cen energentov triodstotna inflacija, v območju evra 4,1%

V Levici so pripravili šest sklepov, ki bi naslovili problematiko, a jih odbora nista potrdila. Med drugim bi vlado pozvali, naj pripravi pravne podlage za regulacijo cen zemeljskega plina in elektrike ter uvede regulacijo cen naftnih derivatov z omejevanjem najvišjih dovoljenih marž.

Hkrati bi vlado pozvali k pripravi pravne podlage za nemoteno oskrbo končnih odjemalcev elektrike in plina v primeru odpovedi pogodb dobaviteljev ter da prek mehanizmov upravljanja v energetskih podjetjih, kjer ima država večinski delež, zahteva povečano vlaganje v povečanje razpršenih proizvodnih zmogljivosti električne energije iz obnovljivih virov energije.
Ob tem bi vlado pozvali, naj se na ravni EU-ja zavzame za vzpostavitev posebne agencije za načrtovanje proizvodnje elektrike na ravni EU-ja, skladno z zavezami iz pariškega podnebnega sporazuma, in za vzpostavitev mehanizma za zagotavljanje zanesljive oskrbe gospodinjstev z elektriko na neprofitni osnovi.

Skoki cen energentov so tema, o kateri govorijo vsi, tako na ravni EU-ja kot nacionalni, je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok in spomnil, da so jo naslovili tudi na svetu ministrov za energijo.

Uršič: Iščemo rešitev za najranljivejše

Sorodna novica Zaskrbljenost zaradi visokih cen energentov – Vrtovec napoveduje predvsem zaščito najranljivejših

Na vladi se je oblikovala delovna skupina, ki je na podlagi vseh informacij obravnavala ideje, ob katerih bi prišli do rešitev. Za naslovitev dviga cen energentov je več mogočih ukrepov, od znižanja trošarine do regulacije cen naftnih derivatov. Vlada je omejila marže pri kurilnem olju, med ukrepi so tudi povračilo za podnebne stroške za energetsko intenzivna podjetja in energetski boni za najranljivejše, kar bo po Košorokovem mnenju najverjetneje kmalu na vladi. Da vlada išče rešitev za pomoč najranljivejšim, je poudaril tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič. Kot je dejal, bo danes na vladi razprava o morebitni finančni pomoči energetsko revnim gospodinjstvom.

Glede regulacije cen elektrike in plina je Košorok poudaril, da imamo dobro delujoč energetski trg, kar ni združljivo z regulacijo. Ta bi po njegovem mnenju povzročila zgolj težave z oskrbo, gospodarsko nekonkurenčnost in posledično še večje socialne stiske.

Tudi cene naftnih derivatov določa trg. Država bi lahko subvencionirala gorivo uporabnikom in hkrati zaračunavala višje davke, ki bi tako subvencioniranje omogočalo. To bi povzročilo zgolj neracionalno visoko porabo na videz poceni dobrine, gospodarsko nekonkurenčnost in posledično še večje stiske, je dejal.

Sorodna novica Že novembra občutna podražitev hrane

Kot je poudaril, so trgovci v dobavni verigi potrebni, ker prevzemajo vsa tveganja, kar je dobro vidno pri zdajšnjem zvišanju veleprodajnih cen, ko uspešnejšim trgovcem uspe zadržati maloprodajne cene na precej nižji ravni od veleprodajnih, neuspešni pa temu ne morejo slediti. Če bi jim omejili marže, bi jim onemogočili prevzemanje tveganj in s tem tudi izvajanje njihove dejavnosti.

Pravne podlage za nemoteno oskrbo končnih odjemalcev elektrike in plina v primeru odpovedi pogodb dobaviteljev po Košorokovih pojasnilih obstajajo že zdaj. Uporabniki lahko prosto zamenjajo dobavitelja, če pa pride do odpovedi pogodbe, čemur potem sledi odklop, pa imajo dovolj časa, da zamenjajo dobavitelja ali zahtevajo t. i. zasilno oskrbo.

Godina: Ugotoviti je treba, kdo potrebuje nujno oskrbo

Temu je pritrdila tudi direktorica agencije za energijo Duška Godina in dodala, da ta institut ustrezno varuje odjemalce pred odklopi. Danes govorimo o začasnih socialnih ukrepih, bi pa bilo treba dolgoročno rešiti ta del oskrbe. V sodelovanju energetske in socialne politike bi morali ugotoviti, kdo so tisti odjemalci, ki potrebujejo nujno oskrbo, da postanejo upravičenci do nje.

Del opozicije za ukrepanje države

Da trenutna rast cen energentov povečuje stiske ljudi, predvsem revnejših, so se v razpravi strinjali poslanci Levice, SD-ja in LMŠ-ja. Če bi vlada želela poseči v revščino 260.000 ljudi, bi po mnenju Primoža Siterja (Levica) to lahko naredila, vsaj z nekim subvencioniranjem gospodinjstev, z nekim strateškim uvidom postavljanja javnega interesa – to je skrb za odpravo revščine – nad zasebnimi interesi.

Marko Koprivc (SD) je dejal, da Slovenija rine v energetsko revščino in da bo vrhunec dosegla kmalu. Podobno kot pri stanovanjski politiki se je pokazalo, da trg ne deluje v dobro ljudi, ampak v dobro kapitala. Pričakujemo od vlade, da bi se odzvala na situacijo že včeraj, ne danes, je dodal.

Ljubo Žnidar (SDS) je medtem potezo Levico za sklic seje označil kot populistično in način, kako skritizirati sedanjo vlado. Po njegovem mnenju bo takšnih sklicev sej do volitev še nekaj. Glede predlaganih sklepov pa je pojasnil, da jih naslavljajo evropske direktive in uredbe, ki so za Slovenijo zavezujoče.

Če so sklepi v veljavi, potem ni nobene škode, če se jih podpre še enkrat, pa je dodal Aljaž Kovačič (LMŠ), za katerega je nujno, da država ukrepa, da lahko vsak človek preživi.