Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, na mesečni ravni pa so inflacijo višale cene oblačil in obutve, je objavil statistični urad. Foto: BoBo
Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, na mesečni ravni pa so inflacijo višale cene oblačil in obutve, je objavil statistični urad. Foto: BoBo

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila po podatkih državnih statistikov enoodstotna, medtem ko je bila v istem obdobju prejšnjega leta 0,4-odstotna.

K letni inflaciji so oktobra največ, 1,6 odstotne točke, prispevali dražji naftni derivati. Po podatkih statističnega urada se je dizelsko gorivo podražilo za 39,8 odstotka, tekoča goriva za 39 odstotkov, bencin pa za 31,7 odstotka.

Na mesečni ravni so bile cene življenjskih potrebščin v povprečju za 0,9 odstotka višje. Na mesečno inflacijo je najmočneje vplivala (0,5 odstotne točke) sezonska menjava kolekcij oblačil in obutve, saj so se cene v tej skupini v enem mesecu v povprečju zvišale za 7,3 odstotka.

V območju evra letna inflacija 4,1-odstotna

Višja je tudi inflacija v območju z evrom – septembra je bila še pri 3,4 odstotka, oktobra pa je na letni ravni znašala 4,1 odstotka, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Najbolj so se zvišale cene energije, in sicer na letni ravni za 23,5 odstotka, potem ko je bila septembra rast 17,6-odstotna, je objavil Eurostat. Sledile so podražitve storitev za 2,1 odstotka (septembra za 1,7 odstotka), neenergetskih industrijskih dobrin za dva odstotka (septembra za 2,1 odstotka) ter hrane, alkohola in tobaka za dva odstotka, kar je enako kot mesec prej.

Najvišjo stopnjo inflacije so oktobra imele Litva (8,2 odstotka), Estonija (7,4 odstotka) in Latvija (šest odstotkov).

Na mesečni ravni so se cene v območju z evrom oktobra zvišale za 0,8 odstotka.