Razmere na trgu dela dajejo podlago za nadaljnjo rast zasebne potrošnje. Število delovno aktivnih je julija s skoraj 902.000 osebami doseglo najvišjo zabeleženo raven, registrirana brezposelnost pa se je zmanjševala tudi avgusta in septembra. Podjetja vse intenzivneje zaposlujejo tuje delavce, kar blaži plačne pritiske. Medletna rast povprečne bruto plače, ki je bila julija 7,1-odstotna, je v veliki meri posledica zvišanih plač v javnem sektorju, v oktobrski publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavlja slovenska centralna banka.

Inflacija je bila septembra po navedbah Banke Slovenije 2,7-odstotna. Glavni razlog za to ostaja rast cen energentov ob lanski nizki osnovi in vse dražji nafti. Hkrati se neenergetsko industrijsko blago draži najhitreje po letu 2008, saj imajo podjetja težave z visokimi cenami surovin in neredno dobavo vmesnih proizvodov, naraščajoče stroške pa v razmerah močne konjunkture lažje prenašajo v končne cene na domačem trgu. Po spomladanski sprostitvi omejevalnih ukrepov so se začele dražiti tudi posamezne storitve.

Javnofinančni položaj države medletno boljši

Kot so pojasnili v Banki Slovenije, se je javnofinančni položaj države v prvem polletju ob hitri gospodarski rasti medletno izboljšal. Prihodki države so zaradi učinka osnove in dodatnega pospeška gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju še močneje porasli kot v prvem, rast izdatkov pa se je precej upočasnila, zato se je zmanjšal tudi primanjkljaj. "Obseg ukrepov je bil v prvi polovici leta še velik, a so se tisti finančno najobsežnejši z junijem iztekli, pri čemer pa različni protikoronski ukrepi ostajajo na voljo tudi v drugi polovici letošnjega leta," so spomnili.

Dotaknili so se tudi dogajanja v evrskem območju, kjer se okrevanje gospodarstva prav tako nadaljuje, a je tudi tam ob motnjah v dobavnih verigah, ki ovirajo poslovanje predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnosti, izgubilo nekaj moči. "Po visoki gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki je bila s sproščanjem omejitvenih ukrepov v največji meri posledica okrevanja zasebne potrošnje, je bila rast v evrskem območju visoka tudi v tretjem četrtletju," so zapisali v centralni banki.

Še naprej ocenjujejo, da je trenutna hitra rast cen ob številnih prehodnih dejavnikih začasna

Inflacija v evrskem območju je prehodno višja, septembra 3,4-odstotna, večinoma zaradi naraščajočih cen energentov, deloma pa tudi zaradi omejitev na strani ponudbe. Opazni so tudi učinki administrativnih ukrepov, so navedli. "Nekoliko višja so tudi dolgoročna tržna inflacijska pričakovanja. Še naprej ocenjujemo, da je trenutna hitra rast cen ob številnih prehodnih dejavnikih začasna, vendar se povečujejo tveganja za nadaljnjo inflacijo," so dodali. Na globalnih finančnih trgih so razmere od letošnje pomladi po njihovih besedah nekoliko bolj negotove, a pogoji financiranja v evrskem območju ostajajo zelo ugodni.

Ob povečanju negotovosti glede posledic ponovnega širjenja pandemije so se v poletnih mesecih stroški zadolževanja na trgih dolžniških vrednostnih papirjev zniževali, septembra pa je sledilo povišanje na ravni pred julijem. Rast so poganjala predvsem začasno povišana inflacija in pričakovanja, da se bodo nekatere pomembnejše centralne banke nanje odzvale s postopnim zmanjšanjem akomodativnosti denarne politike, so spomnili. "V okviru Evrosistema še naprej ohranjamo močno spodbujevalno denarno politiko, a hkrati ostajamo pozorni na trenutne inflacijske pritiske," so še zapisali.