Osnutka novega zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novele stanovanjskega zakona sta rezultat posvetovanj na terenu in opredelitve težav, s katerimi se srečujejo občine in lokalni stanovanjski skladi. "Verjamem, da smo osnovne težave z njima naslovili," je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Glavni cilj je v desetih letih zagotoviti gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj. "Ena od osnovnih težav, ki so jih omenjali predvsem skladi in občine, je pomanjkanje financiranja," je povedal minister.

Sorodna novica Cene stanovanj so se lani zvišale za 8,5 odstotka

Tako bi po načrtih 100 milijonov evrov proračunskih sredstev za obdobje od 2025 do 2034 letno zagotovil novi zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Način porabe bi opredelil letni načrt, in sicer bi bil del sredstev, predvidoma vsaj 75 milijonov evrov, namenjen Stanovanjskemu skladu RS (SSRS) za gradnjo stanovanj v njegovi režiji in nakup stanovanj na trgu ter za skladovo sofinanciranje projektov občin in lokalnih stanovanjskih skladov.

"Vsako leto bo določeno, koliko gre za gradnjo stanovanj, ki jih gradi stanovanjski sklad, soinvestitorstvo in koliko za posojilni program," je pojasnil Maljevac.

Del sredstev, po osnutku do 25 milijonov evrov letno, pa bi dobila SID banka kot subvencijo obrestne mere, da bi lahko SSRS in lokalnim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam zagotavljala poceni posojila, in sicer z vsaj 30-letno ročnostjo ter enoodstotno obrestno mero.

Minister priznava, da je zagotavljanje zemljišč eden od izzivov

Novi zakon bi opredeljeval tudi mehanizme za nadzor porabe sredstev po projektih in poročanje o tem DZ-ju, podobno kot določajo drugi zakoni o financiranju določenih področij, ter mehanizme za spodbujanje gradnje, kot so možnost brezplačne odsvojitve zemljišča za gradnjo osebi javnega prava ter ustanovitev služnosti in stavbne pravice na nepremičninah v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti v korist osebe javnega prava.

Sorodna novica Po kom bo udaril nepremičninski davek in kje država najema nepremičnine

Zagotavljanje zemljišč je eden od izzivov, priznava minister in dodaja, da zaključujejo pregled zemljišč v lasti države in občin, ki so primerna za stanovanjsko gradnjo. Zaznali so ji več kot 500 po vsej državi. Izboljšanje pogojev za zagotavljanje zemljišč si Maljevac obeta tudi s spremembo zakona o urejanju prostora, ki ga pripravljajo na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Kje se bo gradilo 20.000 stanovanj, bo opredeljeno v novem stanovanjskem programu, ki ga na ministrstvu še pripravljajo. V njem bodo med drugim navedene tudi posebnosti regij. "Na Gorenjskem, to že vemo, so velika težava zemljišča, kje drugje kaj drugega, to vse bo stanovanjski sklad vzel v zakup," je pojasnil minister.

Spremembe tudi glede zaračunavanja neprofitne najemnine

Novela stanovanjskega zakona pa bo predvidoma prinesla spremembe glede zaračunavanja neprofitne najemnine, da bi se zagotovilo dovolj sredstev za vzdrževanje teh stanovanj.

"Občine tovrstna stanovanja velikokrat dojemajo kot breme, marsikatere se odločijo tudi za prodajo. Tudi zaradi tega se v zadnjih 20 letih fond javnih najemnih stanovanj ni povečeval," je dejal minister.

Sorodna novica MSS: Bivanjska problematika je postala največji izziv za mlade, celo večji kot zaposlitev

Neprofitna najemnina oz. po novem najemnina za javno najemno stanovanje, ki je po mnenju ministrstva trenutno močno podcenjena, bi po novem vključevala dodatek za vzdrževanje, ki bi bil višji pri starejših stanovanjih, zvišanje pa bi izvedli postopoma. Za Ljubljano bi se npr. najemnina s sedanjih od 3 do 6,5 evra zvišala na 5 do 7 evrov na kvadratni meter. Skupni prihodki od teh najemnin naj bi bili po napovedi ministrstva višji za od 20 do 40 odstotkov.

Zvišanje bi kompenzirali s subvencijami, pri čemer je predvideno, da bi po novem subvencije tržne najemnine zagotavljale občine (zdaj jih država), subvencije najemnine za javna najemna stanovanja pa država (zdaj jih občine).

Zaradi spremembe neprofitne najemnine bi se izdatki države za subvencije povečali, in sicer z 12,8 milijona evrov v letu 2025 postopoma na 20,4 milijona evrov v letu 2030, navaja osnutek novele.

Občine so lani za subvencije najemnine za neprofitna stanovanja namenile okoli 14 milijonov evrov, država pa za subvencioniranje tržne najemnine 10,7 milijona evrov.

Predvidene spremembe glede razpisov, med drugim tudi ukinitev obvezne prednostne kategorije

Sorodna novica Raziskava: Cenovna nedostopnost stanovanj vse več ljudi, zlasti mladih, potiska na najemniški trg

Predvidene so tudi spremembe glede razpisov za oddajanje teh stanovanj, da bi bili postopki hitrejši in da bi imele občine bolj proste roke pri postavljanju pogojev. Med drugim bi ukinili obvezne prednostne kategorije, ki jih ni mogoče preveriti v javnih evidencah, in ocenjevanje stanovanjskih razmer, ki zahtevajo ogled na terenu, ter zmanjšali število prednostnih kategorij. Tako bi bilo del stanovanj, po osnutku polovico, treba oddati socialno šibkejšim (lista A), del pa širši populaciji (lista B), pri čemer bi se lahko postavili specifični pogoji za doseganje posameznih ciljev, kot je zagotoviti stanovanje mladim ali določenemu profilu zaposlenih.

Novela bi po osnutku med drugim tudi spremenila pogoje za neprofitne stanovanjske organizacije, pri čemer bi lahko status dobile tudi zadruge, uvedla bi se obvezna zunanja revizija poslovanja ter nadzor nad oddajanjem javnih najemnih stanovanj.

Ministrstvo pripravlja tudi nov nacionalni stanovanjski program, saj se bo sedanji za obdobje 2015–2025 letos iztekel. Minister je poudaril, da je bilo za izvajanje veljavnega programa namenjenih skupno le 13,8 milijona evrov, medtem ko je zdajšnja vlada doslej zagotovila 251 milijonov evrov in za naslednjih deset let načrtuje 100 milijonov evrov letno. Osnutek programa za naslednje desetletno obdobje naj bi bil za javno razpravo pripravljen do pozne leseni letos.